Ministrstvo za notranje zadeve poudarja, da prisilnega dela ne zaznavajo zgolj v obliki fizične prisile. Pogosto gre za kombinacijo ekonomskih in psiholoških pritiskov, kot je neplačilo plač, odvzem potnih listov, omejitev svobode gibanja, nameščanje v slabih nastanitvenih prostorih, grožnje z izgubo zaposlitve, deportacije ter izsiljevanje z dolgovnimi obveznostmi zaradi visokih provizij prihoda na delo iz tujine.
Ob tem na ministrstvu dodajajo, da posebno skrb vzbuja izkoriščanje delavcev iz azijskih držav. Regionalni trendi kažejo večjo rekrutacijo oseb iz Nepala, Pakistana, Bangladeša, Filipinov, Indije in drugih azijskih držav za delo v državah srednje in južne Evrope. Tovrstne migracije sicer povečujejo ponudbo delovne sile, v praksi pa to pomeni, da so nekateri delavci zaradi svoje ranljivosti prisiljeni sprejeti tudi nečloveške delovne pogoje. Slovenija, ki se vse bolj zanaša na začasne delavce iz tujine, zato na tem področju krepi nadzor nad tem področjem, zavzema pa se tudi za izboljšane in okrepljene zaščitne mehanizme in ukrepe ter spodbuja prijave zlorab.
V Sloveniji za dosledno izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta na področju preventive in pri odkrivanju in preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj skrbi medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi. Ta bo ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi v sodelovanju z Mednarodnim centrom za razvoj migracijskih politik in Mrežo nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi jugovzhodne Evrope med 18. in 21. oktobrom izvedla medijsko kampanjo s poudarkom na delovnem izkoriščanju, osredotočeno na ranljive skupine, pa tudi na splošno in strokovno javnost.
>> Več: Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi: posebno skrb vzbuja izkoriščanje delavcev iz Azije
