Z rebalansom bodo za pomoč prizadetim in odpravo posledic naravne nesreče namenili 520 milijonov evrov. Od tega se bo 300 milijonov evrov prerazporedilo s proračunske postavke upravljanja finančnega premoženja, za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki proračuna. Zato se bo proračunski primanjkljaj povečal z načrtovanih 4,5 na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
Po zadnji oceni je v vremenskih ujmah nastalo za 4,7 milijarde evrov neposredne škode, medtem ko za učinkovito odpravo, kjer bo treba sanirati več kot samo neposredno škodo, vlada po besedah premierja Roberta Goloba za zdaj načrtuje od 6,7 milijarde do 7 milijard evrov v naslednjih petih letih. "Namen je, da z zakonom o obnovi, ki bo pripravljen v naslednjih tednih, s približno 7 milijardami poskušamo prizadetim regijam pomagati na način, da bodo na prihodnje ujme bistveno bolje pripravljene," je Golob poudaril v DZ-ju.
Kot je dejal premier, so poleg 520 milijonov evrov, ki jih bo zagotovil rebalans, najpomembnejši vir evropska sredstva, tj. skupaj dve milijardi evrov – 400 milijonov bo pridobljenih iz nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz reprograma kohezijskih sredstev, okoli 750 milijonov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz programa za okrevanje in odpornost. Golob je dejal, da je o vsem tem že obvestil predsednico Evropske komisije, danes pa bo vloga tudi formalno poslana v Bruselj.
>> Več: DZ z 82 glasovi potrdil rebalans proračuna in s 56 glasovi tudi interventni zakon
Pogovor z LEXI
