Po predlogu bi se rok za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji podaljšal z dosedanjih 48 ur po glasovanju na dva dni po dnevu glasovanja, širi se tudi krog upravičencev za vložitev tožbe na upravno sodišče in uvaja elektronsko poslovanje sodišča ter obvezno zastopanje po pooblaščencu, ko je stranka občinska volilna komisija ali občina.
Hkrati predlog prinaša še nekatere spremembe, vezane na volilne postopke in opravila. Med drugim odpravlja potrditev mandatov članov občinskega sveta, uvaja pa seznanitev občinskega sveta z aktom o izidu volitev, s katerim je ugotovljena izvolitev članov občinskega sveta in župana. Predlog zakona predvideva tudi dopolnitev pogojev za imenovanje predsednikov in namestnikov občinskih volilnih komisij ter višja nadomestila predsednikom in tajnikom občinskih volilnih komisij v občinah z več kot 25.000 volilnimi upravičenci na zadnjih rednih lokalnih volitvah.
Sicer pa želi vlada s predlogom tudi poenostaviti volitve v svete ožjih delov občin in spodbuditi večjo participacijo občanov. Kot so pojasnili, se izenačuje potrebno število podpisov podpore za kandidate za člane svetov ožjih delov občin ne glede na njihovo obliko in volilni sistem. Kot volilna enota za volitve v svete ožjih delov občine se določi celotno območje ožjega dela občine. Določa pa se tudi, da politične stranke določajo kandidate za člane ožjih delov občine v skladu s svojimi pravili.
Novela zakona tudi določa omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov občinam pri izvedbi volilnih opravil, pa tudi pravna podlaga za povezovanje evidenc pri preverjanju zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov in imenovanju volilnih odborov.
>> Več: DZ potrdil novelo zakona o lokalnih volitvah, zavrnil pa novelo zakona o voznikih
