Prve interventne ukrepe po poplavah je vlada združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je v veljavi od preteklega petka. Med njimi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, subvencioniranje višje sile in čakanja na delo, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce ter ponedeljkov dan solidarnosti
Na seji je vlada za novega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, odgovornega za obnovo po naravni nesreči, imenovala Boštjana Šefica.
Tokrat naj bi se v interventnem zakonu vlada osredotočila predvsem na pomoč fizičnim osebam, vključeni pa bodo tudi ukrepi za gospodarstvo. Podrobneje jih na novinarski konferenci predstavljajo ministrica Sanja Ajanovič Hovnik in ministri Luka Mesec, Matjaž Han in Uroš Brežan.
"Pripravili smo dva zakona. Prvi interventni je nujno potreben zato, da se lahko sanacija začne, da se lahko začnejo odpravljati posledice naravne nesreče, in da lahko takoj pomagamo ljudem, stiske ljudi so zaznane kot izjemne," je povedala ministrica Sanja Ajanovič Hovnik, ki je poudarila, da mora pomoč priti čim prej in učinkovito do ljudi, kjer je potrebna.
Interventi ukrepi po njenih besedah zajemajo vzpostavitev javne infrastrukture, pomoč občinam in ljudem. "Gre za namestitev posameznikov, družin. Vsi poznamo zgodbo o gasilcu, ki je pomagal reševati otroke. Gre tudi za to, kako humanitarno pomoč, ki se je zbrala, spraviti do ljudi," je povedala.
Interventnemu zakonu bo sledil še drugi zakon o obnovi. Hkrati so, tako Sanja Ajanović Hovnik, oblikovali tudi že sistemske ukrepe, ki bodo potrebni za to, da se vse posledice te naravne nesreče tudi dolgoročno odpravijo. "Zavedati se moramo, da bo sama odprava posledic nesreče trajala kar nekaj časa, gre za sistemske, trajnejše oblike ukrepov," je pristavila ministrica.
"Kar bomo postavljali, bo moralo zdržati nadaljnjih 20, 30, 50 let, torej za vedno, kot se temu reče. Smiselno je, da v sanacijo vključimo vse znanje, ki ga ta država premore, da se postavijo stvari tako, kot je treba od prostorske zakonodaje do same postavitve objektov," je še izpostavila ministrica.
"Na seji vlade smo šli preko nabora ukrepov za drugi interventni zakon, naprej pa se bomo ukvarjali še z zakonom o obnovi," je dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Izpostavil je tri ukrepe. "Prvi je ta, da v našo zakonodajo umeščamo tehnično pisarno," je napovedal. Kot je pojasnil, bo ta nudila tehnično pomoč za vse prizadete, tako za posameznike kot za občine in podjetja.
Kot drugi ukrep je izpostavil ukrep nujne rekonstrukcije, ki bo veljal za objekte, pri katerih se je obnove treba lotiti nemudoma. "Uvajamo hitro možnost, da ne bo težav pri pridobivanju dovoljenj z birokracijo," je dejal. Tretji ukrep, ki ga je predstavil, pa je po njegovih besedah pomemben iz prostorskega vidika. Gre za občinski podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravne nesreče, pri katerem želi vlada sodelovati z vsemi akterji.
"Verjamem, da bomo na ta način bomo lahko prišli do ukrepov, ki bodo v najkrajšem možnem času pripeljali do rešitev predvsem za tiste, ki so utrpeli izgubo doma, in tiste, ki so jim bilo uničeni proizvodni obrati," je napovedal.
>> Več: V tokratnem interventnem zakonu bo v središču pomoč v poplavah prizadetim fizičnim osebam
Pogovor z LEXI
