1. julija se izteče rok za izplačilo regresa za letni dopust v letošnjem letu, ki mora doseči vsaj višino minimalne plače. Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, je iz leta v leto manj, še vedno pa so prav tovrstne kršitve med najpogostejšimi na področju delovnih razmerij
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Letos mora tako delavec s tega naslova prejeti vsaj 1203,36 evra oz. 128,93 evra več kot lani, so poudarili na ministrstvu za delo. Regres je lahko tudi višji, če je v kolektivni pogodbi ali o pogodbi o zaposlitvi določeno drugače.
Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico tudi do sorazmernega dela regresa. Če je zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).
Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznujeta tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
>> Več: Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, precej manj kot nekoč, a še vedno veliko
