Postopek se je začel na podlagi predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 2. aprila 2025 vložil nizozemski državni svet (Raad van State) v zadevi med nizozemskim ministrom za azil in migracije ter prosilcem za mednarodno zaščito. Sodišče EU je poudarilo, da Direktiva 2001/55/ES o začasni zaščiti sicer omogoča državam članicam usklajevanje postopkov, vendar Direktiva 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite zahteva posamično in učinkovito obravnavo vsake prošnje. Generična prekinitev ali avtomatsko odlaganje postopkov brez individualne presoje in brez obstoja zakonsko predvidenih izjemnih okoliščin posega v pravico prosilcev do dostopa do azilnega postopka. Sodišče je pojasnilo, da lahko države članice zaradi upravnih obremenitev podaljšajo roke za obravnavo le v primerih in pod pogoji, ki jih izrecno določa Direktiva 2013/32/EU, ne pa s splošnim in samodejnim ukrepom zamrznitve.
Različni pravni strokovnjaki in nevladne organizacije s področja človekovih pravic so odločitev pozdravili kot ključen korak k preprečevanju sistemskih zamud in zagotavljanju pravne varnosti prosilcev. Po drugi strani pa nekateri predstavniki upravnih organov opozarjajo na operativne izzive in dodatne obremenitve azilnih sistemov, ki se že spopadajo z visokim številom vlog.
Praktični vpliv
Upravne enote in Ministrstvo za notranje zadeve RS morajo pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki že imajo status začasne zaščite, vse postopke voditi v skladu z zakonskimi roki iz Direktive 2013/32/EU oziroma Zakona o mednarodni zaščiti. Odvetniki in pravni zastopniki morajo v odprtih zadevah preveriti roke odločanja ter v primeru neupravičenega odlaganja postopkov takoj uporabiti ustrezna pravna sredstva zaradi molka organa ali kršitve pravice do postopka v razumnem roku.
Viri in reference
- Sporočilo za medije Sodišča EU št. 137/26 z dne 1. oktobra 2026 (https://curia.europa.eu/site/upload/docs/application/pdf/2026-10/cp260137en.pdf)
Pogovor z LEXI
