Vlada je v tem obdobju z odloki omejila in tudi prepovedala shode, mirni protestniki pa so bili deležni številnih kazni in policijskega nasilja, ugotavljajo v poročilu.
Pravico do protesta, ki jo sestavljata pravici do mirnega zbiranja in svobode izražanja, ščiti mednarodno pravo, v Sloveniji pa sta tudi ustavno zaščiteni. Poročilo vsebuje pregled 21 držav, tudi Slovenijo. V Amnesty International (AI) so se v pregledu stanja v Sloveniji osredotočili predvsem na dogajanje v letih 2020–2022, ko je bila pravica do protesta v državi najbolj ogrožena.
Poročilo ugotavlja, da je država v tem časovnem obdobju zoper vidnejšega protestnika Jašo Jenulla vložila absurdno tožbo za plačilo več kot 40.000 evrov stroškov za policijsko varovanje mirnih protestov, ki se jih je udeležil. Posebej so navedli tudi protest za mir v Palestini 21. maja 2021, ko so policisti etnično profilirali udeležence. Legitimirali in oglobili so pretežno le tujce.
Amnesty International ugotavlja, da se je z menjavo oblasti stanje nekoliko izboljšalo, vendar so tudi v zadnjem letu prepoznali nekaj primerov, ko so bili protestniki, ki so protestirali v podporo Palestini, kaznovani. Policija je kaznovala protestnika, ki je na košarkarski tekmi vihtel palestinsko zastavo, ustrahovani pa so bili tudi protestniki za podnebno pravičnost.
V letih 2020–2022 je policija večkrat uporabila čezmerno silo, pretepala protestnike, uporabljali so tako imenovano tehniko zadrževanja v kotlu, jih brez pravne podlage popisovali in pridrževali na policijskih postajah, navaja AI, ki je posebej izpostavil protest 15. septembra 2021, ko so policisti zoper mladoletnika uporabili prisilna sredstva in ga prijeli. Starši so podali pritožbo zoper delo policista. Pozneje je prišlo na dan, da so policisti ravnali nesorazmerno in da ni bilo razlogov za uporabo fizične sile ter da mladoletnika ni bilo treba prijeti.
V poročilu organizacije poleg na sporno ravnanje oblasti v letih 2020–2022 opozarjajo tudi na sporne določbe zakonodaje. Zakon o javnih zbiranjih ostaja nespremenjen, čeprav je na več mestih pomanjkljiv, saj ne ureja postopanja policije dovolj natančno, zaradi česar se še zmeraj dogajajo arbitrarna ravnanja in nadlegovanja protestnikov, ki jih izvajajo policija in drugi nosilci oblasti, je prepričana direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.
"Amnesty International zato poziva slovensko vlado, naj zagotovi, da bodo v Sloveniji mirni protestniki zaščiteni pred kaznovanjem in nadlegovanjem, med drugim tudi tako, da čim prej pristopi k sistemski spremembi zakona o javnih zbiranjih," je dejala Posel.
Med drugim zakon o javnih zbiranjih ni usklajen z mednarodnimi standardi v delu, ki zahteva obvezno priglasitev protestov. V organizaciji Amnesty International menijo, da bi morala takšna zahteva veljati le za ozek nabor zbiranj, za katera je vnaprejšnje obvestilo nujno, da se zaščiti in omogoči shod ali zaščitijo pravice tistih, na katere ta vpliva. Vodja shoda je po zakonu lahko le polnoletna oseba, kar omejuje pravico otrok do protesta, so še opozorili.
>> Več: Amnesty International: V evropskih državah se vse bolj omejuje pravica do protestov
