Slovenske javne finance se po ugotovitvah Fiskalnega sveta iz aprila 2026 nahajajo na izjemno kritični točki, ugoden javnofinančni manevrski prostor iz leta 2024 pa je bil v celoti izčrpan. Najnovejši operativni podatki državnega proračuna do vključno 17. aprila 2026 namreč kažejo, da so skupaj zbrani proračunski prihodki znašali le 3,7 milijarde evrov v primerjavi s predvidenimi 15,6 milijarde evrov za celotno leto. Na drugi strani je bilo v tem istem, slabe štiri mesece dolgem obdobju, skupaj porabljenih že 5,1 milijarde evrov od letno načrtovanih 17,7 milijarde evrov. To pomeni, da je v zgolj treh mesecih in pol v državni blagajni nastal primanjkljaj v izjemni višini 1,4 milijarde evrov.
Ta ostra proračunska neravnovesja niso zgolj trenutna anomalija, ampak so logično nadaljevanje negativnega trenda iz preteklega leta, čeprav je še pred nekaj tedni premier Robert Golob zatrjeval, da je javno-finančno stanje ugodno. Po ocenah iz uradnega poročila Fiskalnega sveta se je namreč že v letu 2025 primanjkljaj sektorja država povečal na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je domala trikrat več kot leto prej, ko je znašal obvladljivih 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
Ključni vzroki za to ležijo v izrazito ekspanzivni in ekonomsko neučinkoviti fiskalni politiki, saj se je splošna rast proračunskih izdatkov podvojila. Plače zaposlenih v javnem sektorju so se ekstremno povečala za kar 11,8 odstotkov, kar je neposredna posledica implementacije novega plačnega sistema, obvezne sistemske uvedbe tako imenovanega zimskega regresa ter netrajnostne rasti zaposlenosti v celotnem državnem sektorju. Sočasno so se zaradi zakonskih obveznosti povišali socialni transferji. Izjemno pomemben trajni vpliv na obseg javnega dolga in proračunskih izdatkov pa je imela tudi nedavna metodološka razvrstitev močno zadolženih in nedonosnih energetskih družb Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje neposredno v sektor država.
Ob nespremenjenih sistemskih politikah in trenutno precej znižanih makroekonomskih napovedih gospodarske rasti bo kumulativno odstopanje neto izdatkov že letos preseglo strogo dovoljeno mejo evropskih in nacionalnih fiskalnih pravil. Celotni primanjkljaj se bo do konca leta 2028 po projekcijah predvidoma povečal na 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda, bruto dolg sektorja država pa ostaja s 65,7 odstotka bruto domačega proizvoda krepko nad dovoljeno mejo. Situacija bi se lahko ob morebitni realizaciji ostrega scenarija geopolitičnih tveganj, zlasti zaradi dolgotrajnejših šokov na Bližnjem vzhodu in posledičnega močnega skoka cen energentov, še drastično poslabšala, pri čemer bi primanjkljaj lahko v prihodnjih dveh letih dosegel celo 5 odstotkov bruto domačega proizvoda. Takšno ignoriranje fiskalnega pravila državi dokončno odvzema kakršnakoli prosta sredstva za blaženje zunanjih šokov v prihodnosti.
Praktični vpliv
Za realni sektor opisano proračunsko stanje pomeni visoko tveganje skorajšnjih sprememb davčne ali trošarinske zakonodaje, s katero bo nova vlada prisiljena krpati vrzel, ki ji jo je zapustila prejšnja. Odvetniki in notranji pravniki, ki svetujejo pri infrastrukturnih javnih naročilih ali dolgoročnem poslovanju z državnimi organi, morajo stranke nemudoma opozoriti na visoko verjetnost zastojev pri proračunskih izplačilih, možne anekse za znižanje vrednosti ali celo popolno zaustavitev načrtovanih državnih investicijskih projektov v drugi polovici leta. Za stranke, odvisne od javnega denarja, je obvezna takojšnja revizija pogodb ter priprava kriznih scenarijev ob morebitni hitri in strogi zakonski zaostritvi pogojev pri pridobivanju in črpanju državnih ali kohezijskih subvencij.
- Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026, Fiskalni svet Republike Slovenije
- Državni proračun, https://proracun.gov.si/Public/BudgetCurrent
- Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga
