c S
Odbor DZ pravosodnemu ministrstvu ni naložil sprememb zakonodaje s področja alternativnega reševanja sporov 23.02.2011 12:56 Ljubljana, 23. februarja (STA) - Odbor DZ za notranjo politiko je zaključil razpravo o uvajanju alternativnega reševanja sporov. Člani odbora niso podprli predlaganih sklepov SDS, s katerimi bi ministrstvo za pravosodje pozvali k pripravi ustreznejših zakonskih rešitev, pač pa ministrstvu naložili, naj preuči možnosti za nadaljnji razvoj alternativnega reševanja sporov.

Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je na zahtevo poslancev SDS danes drugič razpravljal o potrebnih ukrepih za pospešeno uvajanje alternativnega reševanja sporov. V SDS namreč menijo, da ni napredka pri odpravljanju sodnih zaostankov, zato so želeli pozvati ministrstvo za pravosodje k enakopravni obravnavi vseh alternativnih postopkov.

Danes so člani odbora prisluhnili pobudam predstavnikov organizacij oziroma društev, ki se ukvarjajo z zunajsodnim reševanjem sporov. Tako je Emil Lipovec iz društva Arbit opozoril, da zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov obravnava samo mediacijo, zato bi bilo nujno izenačenje z ostalimi načini alternativnega reševanja sporov. Po mnenju predsednika društva Ivana Kramarja bi se moral omenjeni zakon popolnoma spremeniti, vključno z naslovom, ki bi se moral glasiti zakon o izvensodnem reševanju sporov.

Po mnenju direktorja Centra za mediacijo in obvladovanje konfliktov, Zavoda RAKMO, Marka Iršiča pa bi morali imeti ljudje možnost izbire, da se odločijo za samostojne izvajalce, ki niso vezani na sodišča. V zakonu bi po njegovi oceni moral biti poudarek na mediaciji pred začetkom sodnih postopkov, pri čemer bi morala biti takšna mediacija tudi financirana iz državnega proračuna. Po njegovem mnenju bi bilo treba zagotoviti tudi visoko raven usposobljenosti mediatorjev, pri čemer ni nobene potrebe, da bi bili mediatorji lahko le pravniki.

Omenjenim pobudam bi moral državni zbor po mnenju poslancev SDS prisluhniti. Po besedah Franceta Cukjatija so predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo z alternativnim reševanjem sporov, pokazali na vso problematiko izvajanja zakona o alternativnem reševanju sporov, njihove pobude pa bo treba slej kot prej preučiti. Predsednik odbora Vinko Gorenak pa ocenjuje, da je zakon preveč usmerjen v mediacijo in bi ga bilo treba uravnotežiti na vse oblike alternativnega reševanja sporov.

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec je stališča, da zakon potrebuje nujne popravke, zavrnil. Po njegovih besedah ne drži, da zapira možnosti drugim oblikam reševanja sporov, je pa res, da so se sodišča od začetka usmerjala predvsem v mediacijo, saj je uvedba alternativnega reševanja sporov pomenila velik preskok. Zakon tako ne določa, da je edina možna oblika reševanja sporov mediacija, ljudje pa niso vezani samo na ponudbo sodišč. Poleg tega se zakon osredotoča na sodne spore, saj smo Slovenci, kot pravi, "narod, ki rad toži".

Z argumenti državnega sekretarja so se strinjali tudi koalicijski poslanci. Po mnenju Antona Colariča (SD) sedanja zakonodaja reševanje sporov zunaj sodišč spodbuja, ne pa omejuje. Ocenjuje, da je sedanji zakon dober in ga je treba "pustiti pri življenju". Po mnenju nepovezanega poslance Franca Žnidaršiča pa je šlo pri današnji razpravi le za posle, saj naj bi glede na pobude "sodišča usmerjala ljudi k tistim, ki želijo zaslužiti".

Po končani razpravi je poslanska večina zavrnila predloge sklepov SDS, s katerimi naj bi pravosodnemu ministrstvu predlagali, naj pripravi ustreznejše normativne rešitve za reševanje vseh oblik zunajsodnega reševanja sporov, ter ga pozvali, naj vse oblike obravnava enakopravno in za njihovo izvajanje zagotovi finančna sredstva. Podprli pa so sklep, da so se seznanili z napredkom, ki je bil narejen pri uporabi mediacije, ter ministrstvu naložili, naj preuči možnosti za nadaljnji razvoj alternativnega reševanja sporov.