Na zbornici, ki združuje slovenska energetska podjetja, poudarjajo, da vsi akterji v sektorju stremijo k ciljema zanesljive oskrbe z energijo za vse odjemalce in odpornega energetskega sistema, obdobje enormnih cen energentov pa odpira številna vprašanja o oskrbi danes, prihodnje leto in v letih po tem.
Ob približevanju koncu leta v cehovskem združenju energetske panoge poudarjajo, da je dobava elektrike v Sloveniji letos potekala nemoteno in da v času, ki so ga zaznamovali številni pretresi, nihče ni ostal brez energije. Ob tem imajo gospodinjstva in mali poslovni odjemalci od septembra zagotovljene regulirane cene.
Večji poslovni odjemalci, za katere regulacija ne velja in po evropski zakonodaji tudi ne more veljati, medtem pred iztekom leta sklepajo pogodbe o nakupu elektrike in plina za naprej. Večina je pogodbe za 2023 že sklenila, še vedno pa pomemben delež velikih poslovnih odjemalcev tega po ugotovitvah zbornice ni storil. "Brez sklenjenih pogodb dobavitelji ne morejo zagotoviti elektrike in plina. Brez pogodb sledi odklop od omrežja," opozarjajo.
Vlada je pred dnevi sprejela uredbo o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce do konca tega leta, ki izračun zgornje cenovne meje veže na nemško borzo elektrike, pozneje pa jo je spremenila, da je jasno opredelila, na katere pravne oblike poslov in za katere količine se navezuje.
Obenem pa je vlada sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki vključuje subvencioniranje visokih cen elektrike, plina in pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. DZ ga bo obravnaval na decembrski seji, gospodarstvo pa si želi, da bi jim država pri zagotavljanju vzdržne in konkurenčne cene energije prišla še bolj naproti.
>> Več: Če veliki poslovni odjemalci ne bodo sklenili pogodb za elektriko in plin, jim grozi odklop
