Sodišče EU-ja je v sodbi navedlo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov le v primeru, če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom in da za ta namen ne sme prekomerno posegati v svoje rezerve, kot to določa zakon.
Banka Slovenije je pred dvema letoma vložila zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona. Meni namreč, da zakon s tem, ko bi ji naložil financiranje odškodnin razlaščencem iz sredstev centralne banke, krši prepoved monetarnega financiranja. Ne strinja se z določbo, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, da ji je naloženo plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala, ter da bi se odškodnine poplačale iz njenih bodočih dobičkov in iz že oblikovanih splošnih rezerv, saj bi se s tem poseglo v njeno finančno neodvisnost.
>> Več: Sodišče EU-ja meni, da je predvideno monetarno financiranje pri izbrisih v bankah sporno