Energetska revščina je stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji zaradi neustreznih bivanjskih razmer ali nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah.
Energetska revščina postaja v luči aktualnih razmer na svetovnih energetskih trgih vse večji problem tako v Sloveniji kot v drugih državah Evropske unije, zato se na ravni Evropske unije to vprašanje vse bolj izpostavlja v okviru socialne, stanovanjske, energetske in drugih politik.
Predlog uredbe je pripravljen na podlagi Zakona o oskrbi z električno energijo, kjer je določeno, da Vlada Republike Slovenije predpiše merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, kot so materialna ogroženost, velik delež izdatkov za energijo od razpoložljivega dohodka, preseganje povprečnega deleža izdatkov za energijo in nizka energijska učinkovitost prostorov gospodinjstva. Materialna ogroženost se dokazuje z odločbo o denarni socialni pomoči ali z odločbo o varstvenem dodatku.
Po predlogu uredbe je energetska revščina stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji zaradi neustreznih bivanjskih razmer ali nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah. Med osnovne potrebe po energiji se štejejo zlasti stroški ogrevanja, priprave sanitarne vode, hlajenja, kuhanja in razsvetljave.
Prag tveganja energetske revščine je v skladu s predpisano metodologijo, ki jo uporablja Statistični urad RS in se izračuna kot 60 % mediane ekvivalentnega neto razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev, pri čemer se upošteva t. i. prilagojena OECD-jeva ekvivalenčna lestvica.
Prag tveganja energetske revščine za posamezno gospodinjstvo se izračuna tako, da se prag tveganja revščine pomnoži s številom ekvivalentnih odraslih članov v tem gospodinjstvu.
Javna obravnava bo trajala do 12. septembra 2022.
