Na Ministrstvo za notranje zadeve, Sektor za pritožbe zoper policijo, je bilo v letih 2020 in 2021 vloženih več pritožb zoper delo policije, ki so se nanašale na delo policistov v času protestov. Ugotovljenih je bilo več nepravilnosti pri delu policije, kjer so policisti s svojimi zakonsko predpisanimi pooblastili nestrokovno in nesorazmerno posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Temelj policijskega dela v Republiki Sloveniji mora biti spoštovanje Ustave Republike Slovenije, delo v skladu z zakoni, ki urejajo delo policije, policisti pa morajo biti pri tem zavezani strokovnosti. Izhajati morajo iz dejstva, da je njihova naloga zagotavljanje varnosti, krepitev pravne države in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Vladavino prava sestavljajo trije konstitutivni elementi: zakonitost, demokracija ter človekove pravice in temeljne svoboščine in k temu je zavezano Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). S tem v zvezi je ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar 30. junija 2022 odredila tudi strokovni nadzor MNZ nad ravnanjem policije med protesti v zadnjih dveh letih. O ugotovitvah nadzora, ki bo končan sredi septembra, bo javnost ustrezno obveščena.
Usmeritve in obvezna navodila za ravnanje policije ob javnih shodih
Prav tako je ministrica na podlagi Zakona o organiziranosti in delu v policiji naslovila na Policijo usmeritve in obvezna navodila za ravnanje policije ob javnih shodih, s katerimi je preklicala usmeritve, ki jih je v tej zvezi izdal policiji nekdanji minister Aleš Hojs. Nove usmeritve temeljijo na ugotovitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije in upoštevajo dejstvo, da sta svoboda zbiranja in svoboda izražanja temeljni svoboščini, ki jih vsakomur priznava Ustava Republike Slovenije in sta pomembni predpostavki demokratične družbe, ob tem pa upoštevajo tudi ustavnopravni normativ, da svoboda zbiranja in združevanja ne varuje javnih shodov, pri katerih imajo organizatorji in udeleženci nasilne namene. Bistvo te svoboščine je v mirnem izražanju mnenj skupaj z drugimi ter zagotovitvi foruma za javno razpravo in odprto izražanje stališč o zadevah javnega ali skupnega pomena.
Temeljne naloge policije so zagotavljanje varnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Če je zbiranje mirno in udeleženci niso nasilni, mora država pokazati določeno stopnjo tolerance, čeprav je shod neprijavljen ali zanj ni bilo pridobljeno dovoljenje (kadar se to zahteva) – toleranco mora pokazati ne le v zvezi z uporabo sile, ampak tudi pri nadziranju javnega shoda in kaznovanju ter drugačnem ukrepanju po shodu. Obenem so - kot je poudarilo Ustavno sodišče - za pravico do mirnega zbiranja še posebej pomembni neorganizirani oziroma spontani shodi, katerih razvoj je omogočil tudi razvoj novih tehnologij in komunikacijskih kanalov. Spontani shodi so element zdrave demokracije, države pa morajo zagotoviti ustrezne in razumne ukrepe za njihovo omogočanje in varstvo, na enak način, kot to velja za vnaprej načrtovana zbiranja.
Država je tako dolžna zagotavljati pravico do mirnega javnega zbiranja in združevanja in ob tem omogočiti varnost udeležencem, tako spontanih kot organiziranih shodov, ter enako varnost vsem ostalim državljanom (mimoidočim). Temu vsled policistke in policisti zagotovo nimajo enostavnega dela pri zagotavljanju varnosti ljudem, saj morajo posegi držav v človekove pravice in temeljne svoboščine (kot je pravica do mirnega zbiranja in združevanja) temeljiti na prej navedenih ustavnih načelih. Slednja pa so zavezujoča tako za politiko, stroko kot za vse ostale državljane, ker v nasprotnem vse izborjene pravice postanejo ogrožene.
Ministrstvo za notranje zadeve je v juliju 2022 tudi naslovilo na Vrhovno državno tožilstvo zaprosilo za mnenje in razjasnitev pomena pojma organizator shoda. Tudi iz njihovega stališča, ki ga je MNZ prejel 5. avgusta 2022 izhaja, da pravica do spontanega demonstriranja pretehta nad obveznostjo prijave zbiranja, kadar je demonstracija neposreden odziv na določen dogodek ali dejstvo, posebej tedaj, ko bi zapoznel odziv naredil pravico do združevanja neaktualno. Vloge organizatorja ni moč pripisati za nazaj tistim posameznikom, ki so bili na shodu drznejši in glasnejši pri odražanju stališč in so širili vabila na shod po družbenih omrežjih oziroma se drugače izpostavljali, saj bi bila s tem ogrožena pravica do izražanja v luči svobode združevanja, kot se je izrazilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.
Prejete pritožbe v 2020 in 2021
Ministrstvo je v letih 2020 in 2021 prejelo 25 različnih pisanj, od tega je 19 pisanj vsebovalo elemente pritožbe po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ki so se nanašale na pritožbe zoper delo policije v času protestov.
V petih primerih je bila pritožba zaključena na pomiritvenem postopku (prva stopnja), v treh primerih so pritožniki odstopili od pritožbe, v enem primeru je bila pritožba vložena prepozno, v dveh primerih pritožnika nista dopolnila pritožbe.
Zaradi hujših očitkov posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine je bilo osem pritožb obravnavanih neposredno pred senatom. Od tega so bile utemeljene štiri pritožbe.
V zvezi s protesti 5. oktobra 2021 smo prejeli osem pritožb, od tega dve pritožbi na poziv ministrstva nista bili dopolnjeni, od treh pritožb so posamezniki odstopili, v enem primeru je bila pritožba zaključena na prvi stopnji (pomiritveni postopek) in dve sta bili zaključeni na senatu. Senat je v enem primeru odločil, da je pritožba utemeljena. V primeru, da pritožba ni bila obravnavana, je stranka prejela obrazložen odgovor v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju.
Utemeljene pritožbe, ki se nanašajo na proteste
1. junija 2022 je pritožbeni senat obravnaval pritožbo, ki se je nanašala na protest 5. oktobra 2021. Pritožnica je očitala policistom, da jo je na poti domov zajel oblak dima, zaradi česar se je pričela dušiti. Neznani moški ji je nato pomagal do najbližje trgovine. Nekaj časa se je skrivala v trgovini, nato pa stekla proti Ljubljanici, kjer so bile tudi druge osebe, ki so bile objokane in so kašljale. Zatem so želeli steči prek Šuštarskega mostu, vendar je bila tam pregrada. Nato je poklicala na 113 in se skušala prebiti do doma. Pri tem so ji policisti prekrižali pot, jo omejevali, preusmerjali in »zaplinjali«, tudi ljudje so jih prosili, naj ne mečejo plinskih sredstev, a so žal naleteli na gluha ušesa. Naslednji dan se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, zaradi česar je morala na bolniško.
Senat je odločil, da je pritožba utemeljena. Odločil je, da policisti, ki so iz pušk izstreljevali plinske naboje, niso v popolnosti spoštovali splošnega ustavnega načela sorazmernosti iz 2. člena Ustave Republike Slovenije. Policisti so prisilno sredstvo (plinska sredstva in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo - puško za izstreljevanje plinskih nabojev) uporabili tudi nestrokovno. V konkretnem primeru so kartuše padle na ploščad trga in približno 30 do 40 metrov od parka oziroma kraja, kjer so policisti zaznali, da je bil javni red huje in množično kršen, zato uporaba plinskih sredstev v tem delu ni bila strokovna. Policisti morajo pri opravljanju policijskih nalog spoštovati in varovati pravico do življenja, človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine, kar pa v tem primeru ni bilo upoštevano. Policisti so prekomerno in nesorazmerno posegli v pravice in svoboščine pritožnice, ki jih varujejo ustava in drugi pravni akti.
1. maja 2022 je senat obravnaval pritožbo, ki se je nanašala na protest 21. maja 2021. Pritožnica je v pritožbi očitala policistom, da so neupravičeno ugotavljali njeno identiteto in z njo grobo postopali. Nasilje zoper pritožnico se je iz sekunde v sekundo stopnjevalo. Ko so jo policisti odvlekli do policijskega vozila, so do policistov pristopili ostali protestniki in jo pričeli vleči za roko, tako da se je znašla med obema stranema, kjer je vsaka stran vlekla roko v svojo smer. Zaradi prerivanja je nato skupaj še z drugimi osebami padla po tleh. Ko je uspela vstati, jo je policist spustil iz rok, tako da se je lahko umaknila stran od dogajanja. Pritožnica je v pritožbi poudarila, da je želela na drog nalepiti letak, s čimer ni povzročila nobene materialne škode. Pred tem so enake letake lepili v bližini 30 policistov, pri tem pa nobeden od policistov ni pristopil do nje in zoper njo ukrepal.
Senat je v pritožbeni zadevi sprejel odločitev, da je pritožba utemeljena. Ugotovljeno je bilo, da niso bili izpolnjeni pogoji za ugotavljanje identitete po 40. členu ZNPPol, kot tudi v nadaljevanju niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile po 80. členu in 81. členu ZNPPol.
Iz odločitve senata in iz pritožbene dokumentacije je razvidno, da so policisti navedli, da se je pritožnica nedostojno vedla in je s tem povzročila vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje skupine ali posameznika, ali je z žaljivimi besedami in dejanji škodila ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju. Po navedbah policije je bilo tudi ugotovljeno, da ji je policija očitala, da je pisala ali risala po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, kot je to opredeljeno v 1. odstavku 7. člena v zvezi s 13. členom Zakona o varstvu javnega reda in miru.
Senat je ugotovil, da pritožnica v danem trenutku ni nič risala ali pisala po objektih, temveč je lepila letake. O teh pa nihče od policistov ni vedel povedati ničesar, zaradi česar v tem delu ni moč slediti navedbam policije o kršenju javnega reda in miru. V tem primeru ni bilo natančno opredeljeno, kdo bi lahko bil objekt ogrožanja, vzburjenosti oziroma ni bilo navedene osebe, ki bi jo ravnanje pritožnice motilo. Senat je sledil ugotovitvam poročevalcev in slišanem na seji senata, da v konkretnem primeru glede na potek dogodka, kot ga opisujejo policisti, ni obstajala sprožilna situacija, ki bi pogojevala začetek postopka ugotavljanja identitete pritožnice v skladu s 40. členom ZNPPol, posledično tudi ni bilo izpolnjenih pogojev za uporabo telesne sile.
1. oktobra 2021 je pritožbeni senat obravnaval pritožbo, ki se je nanašala na protest 15. septembra 2021. Mladoletni pritožnik se je s svojim dekletom in prijateljem vračal proti domu v neposredni bližini Trga republike. Pred vhodom v blagovnico Maxi so jih ustavili policist, ki so z njim opravili postopek ugotavljanja identitete. V postopku je pritožnik obrazložil, da je v bližini doma in da je namenjen domov, vendar ga policisti kljub temu niso spustili mimo, saj je bilo na trgu omejeno gibanje. V nadaljevanju je prišlo do besednega spora med policistom in pritožnikom ter uporabe prisilnih sredstev. Pritožnik oziroma njegov zakoniti zastopnik je policistom očital, da so zoper pritožnika brez vsakršnega razloga uporabili telesno silo na način, da so ga pritisnili ob izložbeno steklo, ga zbili na tla in mu nadeli lisice, pri tem pa so ga nekajkrat udarili. Prav tako so osebi, ki je bila poleg pritožnika, zbili telefon, da ne bi posnel ravnanje policistov. V nadaljevanju so pritožnika pridržali na podlagi 64. člena ZNPPol.
Senat je v pritožbeni zadevi sprejel odločitev, da je pritožba utemeljena. Sam postopek uporabe prisilnih sredstev oziroma telesne sile in razlogi za njihovo uporabo se po izjavah policista in pritožnika ter v listinskih dokumentih razlikujejo. Iz pridobljenih video posnetkov je razvidno, da še najmanj dejanskemu stanju ustreza opis postopka, zaveden v dokumentih Policije, medtem ko se najbolj verjeten zdi opis, ki ga je podal pritožnik, upoštevajoč kretnje posameznih udeležencev in ostale okoliščine.
Senat je menil, da glede na pridobljene izjave, dokumentacijo in video posnetek, razlogi za prvo uporabo telesne sile zoper pritožnika niso bili utemeljeni, aktivnost pritožnikovega upiranja ni bila izkazana v tolikšni meri, da bi izkazovala razlog nujnosti in neizogibnosti uporabe fizične sile in odreditev pridržanja, iz razloga da policisti javnega reda in miru ne bi mogli drugače vzpostaviti. Prav tako uporaba prisilnih sredstev ni bila sorazmerna z nevarnostjo, ki naj bi policistom grozila. Pri tem je treba upoštevati, da je temu sledilo stopnjevanje ukrepov in prisilnih sredstev, zoper pritožnika pa je bilo odrejeno pridržanje.
Senat je menil, da sam ukrep odvzema prostosti mladoletniku in odreditev pridržanja ni bil sorazmeren grožnji zoper javni red in mir, ki naj bi jo povzročil pritožnik s svojim ravnanjem in da policisti tega ne bi mogli drugače vzpostaviti. Pri tem ni bilo mogoče ocenjevati razlogov za pridržanje iz dokumentacije, kjer bi bili ti navedeni in argumentirani, saj jih policisti niso napisali.
1. aprila 2022 je pritožbeni senat obravnaval pritožbo, ki se je nanašala na protest 27. decembra 2021. Pritožnica je očitala policistom, da so zoper njo na protestu na Trgu republike prekomerno in nesorazmerno uporabili svoja pooblastila. Navaja, da ni motila javnega reda, nikogar ni žalila, ni vzklikala žaljivih parol, ni bila agresivna in ni niti kazala nobene težnje po agresiji. Zaradi prekomerne in nesorazmerne uporabe pooblastil so ji povzročili telesne poškodbe in jo ob tem sramotno ponižali.
Senat je v pritožbeni zadevi sprejel odločitev, da je pritožba utemeljena. Na podlagi pridobljenih izjav, ugotovljenih okoliščinah in pregleda video posnetka je presojal, ali je ravnanje pritožnice dejansko predstavljalo takšno obliko upiranja, da je bilo zoper njo potrebno uporabiti prisilna sredstva.
Pri pregledu video posnetka je senat ugotovil, da navedbe v uradnem zaznamku o uporabi prisilnih sredstev ne držijo, saj je policistko na tla povlekel neznani moški, prav tako je na posnetku videti, da se je vse zgodilo izredno hitro in pritožnica niti ni imela časa, da bi se aktivno upirala ali brcala okoli sebe in se poskušali iztrgati iz prijema, saj se je takoj znašla na tleh, obkrožena z več policisti. Iz video posnetka je senat ugotovil, da ravnanje pritožnice ne predstavlja niti pasivnega niti aktivnega upiranja. Po mnenju senata je policistka neupravičeno uporabila telesno silo, zaradi katere je utrpela telesne poškodbe po glavi.
Senat je ugotovil, da pritožnica ni bila na prepovedanem shodu, ni vpila, ni se prepirala, ali kako drugače motila ali ogrožala javnega reda. Prav tako v sklepu o pridržanju ni zapisano, zaradi katerih ravnanj ni bilo mogoče drugače zagotoviti javnega reda, zaradi česar naj bi bilo odrejeno pridržanje. Zato je senat menil, da zgolj neka abstraktna nevarnost ne more biti razlog za pridržanje.
Pritožbeni postopek
O ugotovitvah v navedenih pritožbenih postopkih je bil obveščen tudi Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva, prav tako je določene ukrepe sprejela tudi policija. V pritožbenem postopku lahko oseba uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Pri tem se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil. Pritožbeni postopek zoper delo policije sledi načelu odgovornosti do javnosti na način, da sta v pritožbeni postopek (druga stopnja - senat) vključena dva predstavnika javnosti, s čimer se zagotavlja učinkovit in neposreden državljanski nadzor nad delom policije.
Senat, ki ga imenuje ministrica, sestavljajo pooblaščenec ministrice kot vodja senata in dva predstavnika javnosti kot člana senata. Senat je pristojen za ocenjevanje utemeljenosti pritožbe zoper delo policista. Na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin senat z glasovanjem odloči o utemeljenosti pritožbe. Sprejeta je odločitev, za katero glasujeta vsaj dva člana senata.
