c S
Zamik izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi 25.07.2022 13:44

Državni zbor je sprejel noveloZakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk). Zaradi pomanjkljivosti in neizvedljivosti zakona v praksi, se je datum izvajanja zakona zamaknil na 1. 1. 2024, v vmesnem času pa se bodo pripravile nujne spremembe zakona in podzakonskih aktov. ''Dolgotrajna oskrba mora biti javna služba, podkrepljena s solidarnim financiranjem'', je ob obravnavi novele zakona v državnem zboru poudaril državni sekretar Simon Maljevac.

Zakon o dolgotrajni oskrbi vzpostavlja sistem dolgotrajne oskrbe kot nov steber socialne varnosti, vendar zakona na podlagi ugotovitev pri pripravi podzakonskih aktov in ostalih izvedbenih rešitev ni mogoče izvesti v rokih in vsebini, kot ju predvideva zakon, uvedba nedodelanega sistema pa bi pomenila nepopravljive posledice na delovanje države in državni proračun.

''Zakon, kot ga imamo, je praktično neizvedljiv, na kar opozarjajo številne organizacije'', je na izredni seji državnega zbora, kjer so poslanke in poslanci obravnavali novelo zakona, opozoril državni sekretar Maljevac. Kot je še izpostavil, se je ''na 44 straneh pripomb na zakon odzvala javna zdravstvena blagajna, ki ima z obstoječim zakonom tudi največ težav. Večkrat so jasno povedali, da zakon trenutno ne omogoča pravočasne izvedbe aktivnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije'', je poudaril Maljevac.

''Z novelo zakona si dajemo si čas, da v zakonu uredimo financiranje, ki ga zdaj ni, da uredimo status izvajalcev, da uredimo tako vstopne točke kot način ocenjevanja potreb'', je predstavil razloge za novelo zakona Maljevac in dodal, da se ob tem ''razbremenjuje tudi vse ključne deležnike, ki so jim bile naložene nerazumne obveznosti''.

Novela zakona prinaša tudi kritje iz proračuna dveh ukrepov, sprejetih v lanskem letu. ''16 milijonov na letni ravni zagotavljamo za kritje dviga plač, ki so posledica sprejema aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Več kot 13 milijonov letno pa zagotavljamo za kadrovsko širitev, ki je posledica spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu. Ta sredstva so zagotovljena do konca leta 2023. S tem preprečujemo, da bi se povečani stroški dela prelili v cene oskrbnin v jeseni,'' je v predstavitvi zakona obrazložil spremembe državni sekretar.

Ob tem je Maljevac opozoril tudi na kadrovsko situacijo v domovih za starejše, posebnih socialnovarstvenih zavodih, centrih za usposabljanje, delo in varstvo in varstveno delovnih centrih. ''Plače so prenizke, poleg tega se niti niso popravile vsem profilom. Ne najde se niti kuharjev, odhajajo celo študentje. Za nočno delo, izmensko delo, za delo v nedeljo, oskrbovalka prejme minimalno plačo. Na razpisana delovna mesta se kader ne prijavlja, domovi pa nove stanovalce zavračajo zato, ker je premalo kadra in ne ker je premalo prostora. V naših zavodih vladajo nevzdržne razmere. Negovalke pomagajo v kuhinjah, delavke iz pralnice pomagajo hraniti oskrbovance'', je opisal razmere Maljevac.

Kot je še dejal, bo potrebno ''odločno ukrepanje, če ne želimo, da se nam v kratkem sistem v celoti ne sesuje. Dolgotrajne oskrbe namreč ni brez delavk in delavcev, brez delovnih ljudi, ki danes opravljajo garaška in požrtvovalno delo za plačilo nevredno človeka''.

  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti