c S
US: Prepoved opravljanja lokalnih političnih funkcij policistom ni neustavna 20.07.2022 12:31 Ustavno sodišče je v postopku, začetem z zahtevo Policijskega sindikata Slovenije, z delno odločbo (U-I-809/21-13) odločilo, da prepoved hkratnega opravljanja dela policista ter izvajanje funkcije nepoklicnega župana, podžupana ali občinskega svetnika, ni neustavna.

Ustavno sodišče je v postopku, začetem z zahtevo Policijskega sindikata Slovenije, z delno odločbo odločilo o ustavnosti sedmega in osmega odstavka 43. člena > Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), ki določata prepoved hkratnega opravljanja dela policista ter izvajanje funkcije nepoklicnega župana, nepoklicnega podžupana ali občinskega svetnika. Policistu, ki prevzame kakšno od teh nepoklicnih funkcij, na podlagi samega zakona preneha delovno razmerje policista.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da taka prepoved pomeni poseg v pravico do kandidiranja na volitvah, ki je varovana v okviru pasivne volilne pravice iz 43. člena Ustave. Ugotovilo je, da je prepoved pomembna ovira pri uresničevanju pravice, saj policiste odvrača od sprejetja svobodne odločitve za kandidiranje na lokalnih volitvah. Policisti se morajo pred sprejetjem odločitve o kandidiranju odločiti, ali so za aktivnejše sodelovanje pri uresničevanju lokalne samouprave pripravljeni tvegati izgubo varne zaposlitve in prekinitev poklicne kariere. Ustavno sodišče je pri tem upoštevalo, da ima varna zaposlitev pomemben vpliv na posameznikovo premoženje, zasebno življenje in zdravje. Omogoča mu načrtovanje družine, ureditve bivanjskih razmer in uresničitve drugih osebnih načrtov ter mu zagotavlja socialno varnost.

Vendar je na podlagi testa sorazmernosti Ustavno sodišče presodilo, da je poseg v pasivno volilno pravico skladen z Ustavo. Ugotovilo je, da je varstvo pravic drugih ustavno dopusten cilj za poseg v pravico. Pojasnilo je, da imajo policisti med drugimi pristojnostni, ki intenzivno posegajo v posameznikovo svobodo, tudi pristojnost za uporabo prisilnih sredstev, ki je neposredni odraz monopola fizične prisile. Zato se pri njih ne sme pojaviti dvom, da policija kot celota ali posamezni policist svojih nalog ne opravlja strokovno, politično nevtralno in nepristransko. Država ima dolžnost sprejeti zakonodajo, ki preprečuje nastanek položajev, ki bi lahko vzbujali upravičen dvom v politično nevtralno in nepristransko izvajanje policijskih pristojnosti.

Ustavno sodišče je ocenilo, da je izpodbijana prepoved primerna za dosego tega cilja. Policist s prevzemom funkcije lokalnega funkcionarja sodeluje pri sprejemanju najpomembnejših političnih odločitev v občini. Izpodbijana prepoved zato odpravlja položaj, ki bi v javnosti lahko vzbujal upravičen dvom o tem, da policisti oziroma policija ne delujejo nepolitično in nepristransko. Ustavno sodišče je odločilo, da taka prepoved prestane tudi test nujnosti, saj učinkuje šele na točki, ko je jasno, da je policist izvoljen in bi lahko prevzel nepoklicno politično funkcijo. V okviru ožje sorazmernosti pa je ocenilo, da teža posega v pasivno volilno pravico ne pretehta nad pričakovanimi koristmi, ki naj bi nastale zaradi varstva pravic drugih. Če bi policist lahko hkrati opravljal politično funkcijo, bi se lahko v javnosti vzpostavil upravičen dvom o tem, ali policija pristojnosti izvaja v javno korist, kar bi lahko povzročilo negativne posledice v družbi. Izpodbijana ureditev zato ni v neskladju s 43. členom Ustave.

Ustavo sodišče je še presodilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, in sicer tako glede primerjave policistov z vojaki, uradniki oziroma z drugimi poklicnimi funkcionarji, ki sicer lahko opravljajo dodatno dejavnost. Ustavno sodišče je nazadnje še odločilo, da izpodbijana prepoved ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Ugotovilo je, da v obravnavni zadevi ni prišlo do poslabšanja pravnega položaja policistov, ki so v času uveljavitve prepovedi že opravljali eno od funkcij lokalnega funkcionarja, saj prepovedi kljub dvoumnemu zakonskemu besedilu ni mogoče ustavnoskladno razlagati na način, da učinkuje na pretekle pravne položaje, temveč ima učinke zgolj na prihodnje položaje.

>> Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Mateja Accetta

Vir: Ustavno sodišče RS, 20. julij 2022