c S
Umik politike iz RTV Slovenija je nujen 11.07.2022 18:27

Državni zbor (DZ) je na današnji izredni seji odločil, da bo vladni predlog novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katerim želi vlada umakniti politiko iz javne radiotelevizije ter zagotoviti njeno institucionalno in programsko avtonomijo, obravnaval po nujnem postopku. Po izredni seji DZ se je ob 14. uri začela nujna seja parlamentarnega odbora za kulturo, na kateri obravnavajo omenjeni predlog novele. Odbora se udeležuje ministrica dr. Asta Vrečko.

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je uvodoma pojasnila, da je bil veljavni Zakon o Radioteleviziji Slovenija že ob sprejetju leta 2005 deležen kritik domačih in mednarodnih združenj ter strokovnjakov za medije. Opozarjali so, da zakon na široko odpira vrata političnemu podrejanju javne radiotelevizije, saj vsakokratni vladajoči koaliciji omogoča imenovanje večine članov programskega in nadzornega sveta, prek njih pa vpliv na imenovanje direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in posredno na imenovanja direktorja radia in televizije ter področnih urednikov.

Kot je poudarila, so se kritike že takoj po sprejetju zakona leta 2005 izkazale za upravičene, a ga kljub temu nobena dosedanja vlada ni uspela spremeniti. Politično podrejanje javne radiotelevizije je doseglo svoj vrhunec v zadnjih dveh letih, ko so na nevzdržne razmere s stavko opozorili tudi zaposleni na RTVS stavko, ki jo podpirata Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov javnega sektorja, zaposleni opozarjajo na škodljive programske in kadrovske odločitve vodstva, ki resno ogrožajo novinarsko avtonomijo, profesionalno novinarstvo in uresničevanje poslanstva javnega medijskega servisa. Trenutno vodstvo ne zasleduje interesov javnosti, temveč izključno ozke politične interese, ki so v nasprotju s profesionalnimi standardi, javnim interesom in načeli uredniške avtonomije. 

Zaradi takšnega delovanja nastaja težka in nepopravljiva škoda ne le na RTVS, ki izgublja tako občinstva kakor novinarje, temveč tudi na področju informiranosti javnosti ter delovanju demokracije, za katero so dobro delujoči in od politične oblasti neodvisni mediji osrednjega pomena. Ker je RTVS s svojim poslanstvom in ustavno varovano funkcijo na področju zagotavljanja pravice javnosti do obveščenosti predpogoj za obstoj demokracije in s tem tudi države, vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku. 

Namen vladnega predloga novele zakona in predlagane rešitve

Temeljni namen vladnega predloga novele zakona je zagotoviti institucionalno in programsko avtonomijo RTVS ter zaščititi novinarsko oziroma uredniško neodvisnost. To je predpogoj, da RTVS lahko opravlja svoje zakonsko določeno poslanstvo, utemeljeno na ustavno varovani pravici do svobode izražanja oziroma javnega obveščanja.

Predlog zakona med poglavitnimi rešitvami določa novo ureditev področja vodenja, upravljanja in nadzora javnega zavoda RTVS

Namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta uvaja enoten organ upravljanja in nadzora – Svet RTV Slovenija. S pomembo spremembo – celotna izbira svetnikov se depolitizira, tj. svetnikov ne bo več imenoval DZ. Svet bo sestavljajo sedemnajst članov, ki jih bodo imenovali strokovna javnost oziroma civilna družba in zaposleni na RTV Slovenija. Šest članov sveta bodo imenovali zaposleni na RTVS, preostalih enajst članov pa bodo imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik Republike Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, Nacionalni svet invalidskih organizacij in Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. Programski svetniki bodo imeli lahko do dva zaporedna mandata, kar dodatno zmanjšuje možnosti za nastanek konfliktov interesov.

Predlog zakona daje bistveno večjo težo delavcem na RTVS. V štiričlansko upravo, ki bo vodila in upravljala javni zavod, bo vključen tudi delavski direktor. 

Kot posvetovalno telo Sveta RTVS predlog novele zakona uvaja finančni odbor. Odbor bo sestavljalo pet članov, ki bodo morali izkazati visoko strokovno usposobljenost in delovne izkušnje s finančnega področja. Člane bo imenoval Svet RTVS na predlog Ministrstva za finance, Ministrstva za kulturo, Sveta delavcev RTVS, Združenja nadzornikov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

Ker je RTVS uporabnik javnih sredstev, predlog novele zakona zagotavlja jasno in nesporno revizijsko pristojnost Računskega sodišča – tako za revidiranje pravilnosti in smotrnosti poslovanja RTVS kakor tudi za revidiranje aktov o preteklem poslovanju in aktov o načrtovanem poslovanju RTVS.

Predlog zakona namesto generalnega direktorja uvaja štiričlansko upravo, kar je glede na tehnološke spremembe in obstoječo medijsko-komunikacijsko okolje primernejši model upravljanja javne radiotelevizije.

Predlog novele zakona med poglavitnimi rešitvami določa tudi nov postopek imenovanja odgovornih urednikov – pred imenovanjem bo obvezno predhodno posvetovanje s člani uredništva, tj. novinarji in drugimi programskimi delavci. Glede na obstoječo ureditev daje predlog novele zakona večjo težo pozitivnemu mnenju uredništev k imenovanjem urednikov in vzpostavlja omejitve glede razrešitve urednikov, do katerih ne more priti po samovolji uprave, temveč samo v primeru, če ti izgubijo zaupanje uredništva, s čimer mora soglašati Svet RTVS.

Zakon uvaja še eno pomembno varovalko novinarske avtonomije. Svet RTV ne bo smel več posegati v posamezne dele programa pred objavo in sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezani z objavo delov programa. Razpravo o objavljenih delih programa lahko svet vodi le na podlagi poročil varuha, ki vključujejo odziv odgovornih urednikov in avtorjev. Večjo težo bodo dobila tudi poročila Varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Z novelo zakona se namreč vzpostavlja Varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ki bo odslej imel podlago v zakonu in njegova usoda ne bo odvisna od odločitev organov zavoda.

Predlog vzpostavlja tudi jasno ločnico med pristojnostmi Sveta RTVS in pristojnostmi urednikov pri pripravi programov. Ta določa, da svet ne sme posegati v posamezne dele programa tik pred oddajanjem ali objavo ter sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezani z objavo delov programa. Razpravo o objavljenih delih programa lahko svet vodi le na podlagi poročil varuha, ki vključujejo odziv odgovornih urednikov in avtorjev. Ta omejitev je odraz spoštovanja načela novinarske avtonomije oziroma uredniške neodvisnosti, ki je določena tudi v krovnem Zakonu o medijih, ki v drugem odstavku 20. člena določa, da so uredništvo, uredniki, novinarji in drugi avtorji prispevkov v okviru programske zasnove in v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostojni.

S spremembo Zakona o RTV Slovenija ne moremo odlašati

Javna radiotelevizija ne pomeni le informativnega in notranjepolitičnega programa. Njena naloga je tudi zabavati in izobraževati slovensko javnost s kakovostnimi vsebinami s področja kulture, športa, znanosti, mednarodne politike, podjetništva, prostovoljstva in ostalih področij, ki so pomembna za razumevanje naše vse bolj kompleksne družbe. Pomembno delo opravlja tudi na področju varuha kolektivnega spomina in vednosti z arhivskim delom ter glasbene produkcije.

"S spremembo zakona ne moremo odlašati. Razmere v našem največjem javnem zavodu na področju kulture se iz dneva v dan slabšajo. Umik politike iz RTVS je prvi in nujni korak k vzpostavitvi razumevanja medijev kot javnega dobrega. Novi zakon tako vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTVS in civilni družbi. Dovolj je bilo kazanja s prstom, kdo je začel s politizacijo RTVS. Bistveno je, kdo bo s politizacijo našega največjega javnega zavoda na področju kulture in medijev prekinil. Zato imate pred sabo predlog zakona, s katerim se strankarska politika popolnoma umika iz upravljanja RTVS," je ob koncu uvodnega nagovora povedala ministrica dr. Asta Vrečko.

Sejo parlamentarnega odbora za kulturo lahko v živo spremljate na tretjem programu RTVS.

 

Povezane novice

 
  • Ministrstvo za kulturo