Po presoji ustavnega sodišča so določbe izpodbijanih odlokov posegale v splošno svobodo ravnanja, ki jo zagotavlja ustava. Vlada pa bi omenjene ukrepe smela uvesti le, če bi imela za to dovolj natančno vsebinsko podlago v zakonu, so zapisali v sporočilu za javnost.
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti proučilo določbe zakonov, na katere so se sklicevali izpodbijani odloki, pa tudi druge določbe zakona o nalezljivih boleznih. Ob tem je sodišče ugotovilo, da vlada v zakonu o nalezljivih boleznih ni imela podlage za uvedbo ukrepa obvezne uporabe zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela ter za razkuževanje rok v zaprtih javnih prostorih.
Varovati je treba zdravje, a tudi načela pravne države
Ustavno sodišče je sicer pritrdilo vladi, da ima v primeru pojava nalezljive bolezni po ustavi dolžnost ustrezno zavarovati zdravje in življenje ljudi, če je to potrebno, tudi tako, da sorazmerno poseže v druge človekove pravice in temeljne svoboščine.
Vendar to ne pomeni, da sme vlada take posege predpisovati brez podlage v zakonu, so poudarili. "Ustavna dolžnost državne oblasti namreč ni samo, da zavaruje zdravje in življenje ljudi, temveč tudi, da to stori na način, ki spoštuje načelo demokratičnosti, načela pravne države in načelo delitve oblasti," so zapisali.
Odloki so sicer med postopkom za presojo ustavnosti prenehali veljati, zato jih ustavno sodišče ni moglo razveljaviti, ugotovilo je le njihovo neskladje z ustavo in odločilo, da ima ta ugotovitev učinek razveljavitve. Presojo pa je kljub temu opravilo tudi zato, ker je ocenilo, da se "v zadevi odpira posebej pomembno precedenčno ustavnopravno vprašanje sistemske narave, ki bi v primeru poslabšanja epidemičnih razmer utegnilo biti ponovno aktualno", so še zapisali.
>> Več: Ustavno sodišče: Odloki o maskah, razkuževanju rok v zaprtih javnih prostorih neustavni
