Na projektu Inovativen.si smo oktobra 2020 izvedli prvo raziskavo o delu v državni upravi v času izrednih razmer COVID-19 in jo takrat predstavili na mednarodni konferenci Government After Shock. Sedaj teče že tretje leto, od kar smo se prvič soočili z epidemijo in zanimalo nas je, kako se je delo v državni upravi spremenilo od časa prve raziskave. Junija 2022 smo zato ponovno izvedli raziskavo, v kateri primerjamo rezultate med letom 2020, ko so bile izredne razmere še popolna novost in letom 2022, ko smo se na razmere že navadili in se jim prilagodili.
Delo v času COVID-19 | Avtor MJU
V prvi raziskavi leta 2020 je sodelovalo 1295 javnih uslužbencev (od tega je bilo 74% žensk), letos pa je sodelovalo 1148 javnih uslužbencev (od tega 78% žensk). Glede na število izpolnjenih anket in strukturo odgovorov lahko sklepamo, da gre za primerljive rezultate. V obeh raziskavah je več kot polovica udeležencev predstavnikov starostne skupne od 41 do 55.
Gotovo največja sprememba v načinu opravljana dela, ki se je zgodila v času epidemije, je opravljanje dela od doma. Po novi raziskavi je kar 90% javnih uslužbencev delalo od doma ali kombinirano od doma in v prostorih delodajalca (v prvi raziskavi iz leta 2020 je bil ta delež 75%). Ukrep dela od doma je prejel tudi najmočnejšo podporo med ukrepi za prihodnje poslovanje in izboljšanje samega sistema javne uprave.
Tovrstne spremembe v delu so namreč pozitivno vplivale tudi na zavzetost in učinkovitost pri delu. V prvi raziskavi je 43 % javnih uslužbencev izrazilo mnenje, da je bila njihova zavzetost v času dela na domu večja, le 12 % javnih uslužbencev pa, da se je njihova zavzetost zmanjšala. V drugi raziskavi se je delež prvih celo nekoliko povišal – da je bila njihova zavzetost v času dela na domu večja, je izrazilo kar 49% javnih uslužbencev opredelilo, 11% pa jih je trdilo ravno obratno, in sicer da se je njihova zavzetost zmanjšala.
Podobo stanje je tudi z učinkovitostjo. V prvi raziskavi se je 45 % javnih uslužbencev opredelilo, da je bila njihova učinkovitost v času dela na domu večja, 24 % pa se je opredelilo, da se je njihova učinkovitost zmanjšala. Druga raziskava je pokazala, da po novem kar 63 % javnih uslužbencev meni, da je bila njihova učinkovitost v času dela na domu večja, 24% zaposlenih je ohranilo enako učinkovitost kot v običajnih razmerah in le še 12% se jih je opredelilo, da se je njihova učinkovitost zmanjšala.
Glede na zgornje ugotovitve lahko sklepamo, da se je tudi zadovoljstvo javnih uslužbencev pri delu povečalo – v prvi raziskavi je tako trdilo 48% zaposlenih, v drugi pa se je ta delež povzpel kar na 69%. Tudi delež tistih, ki so bili z delom na domu nezadovoljni se je zmanjšal in je v drugi raziskavi znašal le 15% (v prvi je bil ta delež 28%).
Zadovoljstvo z delom na domu lahko pripisujemo več dejavnikom. Gotovo pa so glavni dejavniki lažje usklajevanje službe in privatnega življenja, več prostega časa ter manj vožnje, kar rezultira v zmanjšanju stresa ob vsakodnevnih prometnih konicah, manjši poraba goriva, zmanjšanju nekaterih s tem povezanih stroškov in nenazadnje ugodnem vplivu na okolje.
Poleg zgoraj naštetih sprememb, se je spremenil tudi nabor in obseg kompetenc javnih uslužbencev. Tako ugotavljamo, da se je veliko povečanje zgodilo pri kompetencah iz področja informacijske pismenosti in upravljanja s časom. Zmerno do veliko zmanjšanje pa smo opazili pri sodelovalnem in timskem delu, učinkoviti komunikaciji in empatiji, kar je najverjetneje logična posledica povečanega obsega dela od doma.
