PRIMER
Sodelujoče ekipe so se to leto ukvarjale z naslednjim primerom:
Lina Galun in Jernej Lojen (v nadaljevanju: tožeči stranki) sta se v letu 2020 odločila za nakup nepremičnine pri nepremičninski agenciji RES IMMOBILIA GmbH (v nadaljevanju: tožena stranka) s sedežem v Berlinu, pri čemer sta aktivnosti glede nakupa nepremičnine opravljala v ljubljanski podružnici.
Prodajna pogodba za nakup enostanovanjske stavbe zgrajene do 3. gradbene faze je bila sklenjena z Gordano Tihomir, s katero pa se tožeči stranki nista nikoli srečali. Za prodajano nepremičnino je bila dogovorjena kupnina v znesku 50.000,00 EUR. Nadalje sta tožeči stranki s toženo podpisali izvajalsko pogodbo v znesku 150.000,00 EUR. S predmetno pogodbo je bilo dogovorjeno, da mora tožena stranka na nepremičnini opraviti gradbena dela do 4. podaljšane gradbene faze, skladno z gradbenim projektom, ki ga je sestavila. Prav tako je bilo dogovorjeno, da morajo biti vsa gradbena dela zaključena v spomladanskih mesecih leta 2021.
Prva težava se je pojavila v zvezi z dogovorjenim rokom za prevzem nepremičnine, saj je prišlo do 200-dnevne zamude. Že sama izvajalska pogodba je vsebovala določbo, da lahko tožnika zahtevata iz tega naslova pogodbeno kazen, in sicer v višini 1 promila od pogodbene vrednosti za vsak delovni dan zamude. Prav tako je bilo določeno, da skupna višina pogodbene kazni ne sme presegati 1 odstotka pogodbene vrednosti. Tožnika sta bila mnenja, da takšno pogodbeno določilo ni ustrezno, saj je v nasprotju z Zakonom o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES), ki jima zagotavlja višjo pogodbeno kazen. Zaradi tega sta se tudi odločila zadržati zadnji obrok plačila v višini 15.000,00 EUR.
Po samem prevzemu nepremičnine sta tožnika ugotovila, da stekleno dno vgrajene tuš kabine zamaka in da je v dnevni sobi začel odpadati omet. Tožeči stranki sta ti napaki nemudoma grajali toženi stranki, a ker po preteku treh tednov navedene stvarne napake niso bile odpravljene, sta v ta namen sklenila podjemno pogodbo z gospodarsko družbo O.T.I. Šeker d.o.o., ki je ustrezno odpravila napake v kopalnici, stanje v dnevni sobi pa je ostalo nespremenjeno. V zvezi z objektom pa se je pojavila tudi težava, da je bilo potrebno za nakup materialov odšteti približno 12% višjo ceno.
Na podlagi navedenega je bilo v tožbi ključno na začetku utemeljiti, ali se v dotičnem primeru sploh lahko uporabi ZVKSES, ki določa pravila o prodaji stanovanj in enostanovanjskih stavb z namenom zaščititi končne kupce pred tveganjem neizpolnitve obveznosti investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi. Prodajna pogodba glede nepremičnine in izvajalska pogodba glede končanja gradnje sta namreč bili sklenjeni kot ločena posla in med različnimi subjekti.
V zvezi s pogodbeno kaznijo je tožeča stranka zavzela stališče, da je pogodbena določba v delu, kjer omejuje pogodbeno kazen na samo 1 odstotek kupnine, nična. To je utemeljila na podlagi drugega odstavka 17. člena ZVKSES, ki določa, da v primeru, ko pogodbeni stranki omejita skupni znesek pogodbene kazni na določen odstotek kupnine ta ne sme biti nižji od 50 odstotkov kupnine.
Naslednja zahteva tožečih strank se je nanašala na povračilo stroškov popravila stvarnih napak. Iz tega naslova sta v skladu s 25. členom ZVKSES oziroma 639. členom Obligacijskega zakonika zahtevali odškodnino.
Glede zvišanja pogodbeno dogovorjene cene je bila postavljena zahteva za ugotovitev, da tožena stranka nima pravne podlage na podlagi katere bi lahko ceno zvišala. Argument tožečih strank je bil, da se v dotičnem primeru 656. člen OZ, ki ga najdemo v okviru gradbene pogodbe, ne more uporabiti, saj ni bila sklenjena takšna pogodba.
Poleg vseh omenjenih zahtevkov pa so morali tekmovalci odgovoriti tudi na procesnopravna vprašanja, in sicer s pomočjo pravil o mednarodni pristojnosti določiti pristojno sodišče, ugotoviti merodajno pravo, določiti krajevno ter stvarno pristojnost sodišča, pojasniti objektivno ter subjektivno kumulacijo itd.
POTEK TEKMOVANJA
Tekmovanje je potekalo med marcem in junijem 2022, sestavljeno pa je bilo iz pisne ter ustne faze. V sklopu pisne faze so morale sodelujoče ekipe preučiti prej navedeni dejanski stan in pripraviti tožbo ter nato še odgovor na tožbo. Ker gre za vseslovensko tekmovanje so tudi na letošnjem tekmovanju sodelovale ekipe iz vseh treh pravnih fakultet. Izmed vseh sodelujočih ekip so se v ustno fazo uvrstile štiri ekipe iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
Ustni del tekmovanja je bil sestavljen iz dveh polfinalnih obravnav ter ene finalne obravnave. Slednje so potekale po pravilih slovenskega pravdnega postopka ter v skladu s Pravilnikom študentske pravde, ki določa obrnjeno pravilo od tistega, ki velja v resničnem sojenju, in sicer »iura non novit curia«, kar pomeni, da se pravo dokazuje.
V ustni fazi so tako kot vsako leto sodelovali tudi odvetniki ter sodniki iz prakse. V prvi polfinalni obravnavi so senat sestavljali odv. Andrej Pohar (o. p. Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji), Domen Neffat (o. p. Neffat) in višji sodnik doc. dr. Andrej Ekart, ki je bil tudi v funkciji predsednika senata. Pomerili sta se ekipi z najboljšo tožbo (tekmovalci: Patricija Glavica, Matej Makoter Rožmarin, Andrej Stanišić, Nina Rebol in Sara Podgoršek) ter ekipa z drugim najboljšim odgovorom na tožbo (tekmovalci: Urška Nerat, Tim Dvorjak in Eva Vervega). V finale je napredovala ekipa, ki je zastopala tožečo stranko.
V drugi polfinalni obravnavi pa sta se pomerili ekipa z drugo najboljšo tožbo (tekmovalci: Zala Heric, Anika Rovan in Žan Jevšovar) ter ekipa z najboljšim odgovorom na tožbo (tekmovalci: Tjaša Pleteršek, Nastja Gorenc, Nina Brndušić, Gašper Kavnik in Timotej Gril). Senat so sestavljali odv. kand. Renato Kenda (o. p. Stamenković), odv. Anže Arko (o. p. Ilić in partnerji) ter višja sodnica dr. Anja Drev kot predsednica senata. V finale se je prebila ekipa, ki je zastopala toženo stranko.
V finalu sta se pred senatom soočili ekipa z najboljšo tožbo v vlogi pooblaščencev tožečih strank (tekmovalci: Patricija Glavica, Matej Makoter Rožmarin, Andrej Stanišić, Nina Rebol in Sara Podgoršek) in ekipa z drugo najboljšo tožbo v vlogi pooblaščencev tožene stranke (tekmovalci: Tjaša Pleteršek, Nastja Gorenc, Nina Brndušić, Gašper Kavnik in Timotej Gril). Finalu je predsedoval višji sodnik doc. dr. Andrej Ekart, kot sodnika prisednika pa sta se mu pridružila tudi odv. Matija Urankar (o. p. Senica & partnerji) in odv. Uroš Hrastovec (o. p. Vesenjak). Kot prepričljivejšo ekipo, je senat ocenil ekipo, ki je zastopala tožečo stranko. Kot najboljšo govorko pa je senat izbral študentko Patricijo Glavica.
Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da je Študentskemu svetu Pravne fakultete Univerze v Mariboru kot glavnemu pobudniku uspelo uspešno zaključiti že VII. Študentsko pravdo. Slednje pa je tekmovanje za študente pomembno, saj jim že tekom študija omogoča stik s poklicem odvetnika, prav tako pa lahko z udeležbo izboljšajo veščine pravnega pisanja ter retorične sposobnosti in pridobijo neprecenljive izkušnje.
Organizacijski odbor Študentske pravde 2022 so sestavljali: prof. dr. Vesna Rijavec, prof. dr. Tjaša Ivanc, asist. Denis Baghrizabehi, asist. Klemen Drnovšek, dr. Denis Magyar, Nina Berglez, Sanja Čahuk, Maša Kočivnik, Asja Lešnik in Živa Šuta.
Več informacij o Študentski pravdi in letošnjem primeru lahko najdete na spletni strani tekmovanja.
Pripravila: Patricija Glavica, magistrska študentka PF UM
