Državni zbor RS je 11. marca 2022 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah > Zakona o finančni upravi (ZFU), ki je bil 21. marca 2022 objavljen v Uradnem listu RS. Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 5. aprila 2022. V nadaljevanju predstavljamo bistvene novosti.
Organizacija Finančne uprave (9. člen)
Redakcijski popravek, zakon ne določa več, da krajevno pristojnost določi Vlada RS z uredbo. Postopke izvaja Finančna uprava kot enovit organ, zato vprašanje krajevne pristojnosti ne pride v poštev. Novela ZFU tako sledi določbi njenega 102. člena, s katero je bil črtan 71. člen Zakona o davčnem postopku, ki je urejal krajevno pristojnost, kar pa doslej ni bilo upoštevano pri 9. členu ZFU.
Imenovanje direktorja (10.a člen)
Z novim 10.a členom novela uvaja mandatno imenovanje direktorjev finančnih uradov, in sicer za dobo petih let. Predstojnik direktorje finančnih uradov imenuje po predhodno izvedenem internem ali javnem natečaju, oba postopka pa se izvedeta po določbah Zakona o javnih uslužbencih.
Kolegijsko odločanje (10.b člen)
Nova določba uvaja novost tj. kolegijsko odločanje v FURS. Kolegijski organ – kolegij treh uradnih oseb odloča v primerih:
- če pričakovana davčna obveznost presega 500.000 eurov,
- izvajanja inšpekcijskega nadzora povezanih oseb ali
- ugotavljanja davčne osnove z oceno, če pričakovana davčna obveznost presega 100.000 eurov.
Kadar se med postopkom, ki ga vodi uradna oseba, izpolnijo pogoji za kolegijsko odločanje, postopek nadaljuje kolegij. Predsednika in člane kolegija imenuje direktor finančnega urada, v katerem se vodi postopek. Postopek do izdaje odločbe vodi predsednik kolegija, ki pripravi poročilo in predlog odločbe. Odločbo, ki jo podpiše predsednik kolegija, sprejme kolegij z večino glasov članov.
Kolegijsko odločanje se uporablja za postopke, ki se bodo začeli po uveljavitvi ZFU-A, tj. od 5. 4. 2022 dalje.
Strokovno posvetovalno telo (10.c člen)
Nova določba omogoča strokovno sodelovanje zunanjih strokovnjakov v obliki strokovnega posvetovalnega telesa, ki ga imenuje predstojnik FURS. Člani so predstavniki finančne uprave ter zunanji strokovnjaki (na primer s področja virtualnih valut, finančnega področja, zavarovalništva), ki pa ne obravnavajo vprašanj iz konkretnih davčnih zadev in ne sprejemajo odločitev. Strokovno posvetovalno telo sprejema mnenja, ki so v pomoč davčnemu organu, in niso zavezujoča.
Opravljanje nalog v uniformi in civilni obleki (41. člen)
Predmetni člen uvaja za uradne osebe značke. Značke so del službene izkaznice, s katerimi se izkažejo uradne osebe, če ne opravljajo nalog v uniformi.
Na podlagi četrtega odstavka 41. člena ZFU izdaja minister za finance Pravilnik o službeni izkaznici uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije, ki določa obliko, vsebino in postopek izdaje službenih izkaznic uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije. V tem pravilniku se bodo uredila podrobnejša pravila glede značke.
Spremenjeni drugi odstavek 41. člena, ki uvaja značke za uradne osebe, se začne uporabljati v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona, tj. 5. 6. 2022.
Odvzem pooblastil (42. člen)
Na podlagi sprememb 42. člena ZFU lahko predstojnik v primeru, če inšpektor krši pravila vodenja in odločanja posameznega postopka, inšpektorju odvzame pooblastilo za vodenje in odločanje v posameznem inšpekcijskem postopku ter postopek dodeli drugemu inšpektorju.
Ne glede na veljavno ureditev odgovornosti javnih uslužbencev (med katere spadajo tudi inšpektorji), ki vsebuje precejšen nabor ukrepov uveljavljanja odgovornosti uradne osebe, se za inšpektorja uvajajo dodatne možnosti uveljavljanja njihove odgovornosti s posledico odvzema pooblastil.
Inšpektor ima že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih (davčnih) zadevah (četrti odstavek 28. člena ZUP). Novi odstavki dopolnjujejo veljavni 42. člen, ki ureja odvzem pooblastil uradni osebi s strani predstojnika. Določi se, da lahko predstojnik v primeru, če inšpektor krši pravila vodenja in odločanja posameznega postopka, zadevo dodeli drugemu inšpektorju v vodenje in odločanje.
Predstojnik lahko v disciplinskem postopku, s sklepom odvzame inšpektorju pooblastilo zaradi ponavljajočih se nepravilnosti pri odločanju. Kot nepravilnosti pri odločanju se štejejo samovoljne in arbitrarne odločitve, ki se v postopku s pravnimi sredstvi izkažejo za nepravilne oziroma če gre za odstop od ustaljene sodne prakse.
Samovoljne in arbitrarne odločitve so odločitve, ko inšpektor odloči drugače, kot sicer odločajo inšpektorji v podobnih primerih, ali če gre za odstop od ustaljene sodne prakse. Če se inšpektorju odvzame pooblastilo, veljata drugi in tretji odstavek 42. člena zakona. Drugi odstavek določa, da se uslužbenec finančne uprave po dokončnosti sklepa o odvzemu pooblastil lahko premesti na ustrezno delovno mesto, tretji pa, da se uradni osebi po vročitvi sklepa o odvzemu pooblastil odvzamejo službena izkaznica, uniforma, strelno orožje in druga sredstva, ki jih uporablja pri izvajanju pooblastil.
Zbiranje podatkov (davčni register in druge evidence) – splošno (46. člen)
S spremembo 6. točke četrtega odstavka 46. člena ZFU se ureja pravna podlaga za
povezovanje zbirk finančne uprave z zbirkami, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje
nepremičnin, in zakonom, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, kot njihov upravljavec vodi
Geodetska uprava Republike Slovenije. S tem se sledi mnenju Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije, da je treba pravno podlago za povezovanje davčnega registra z drugimi evidencami urediti določno in nedvoumno, saj navedena predpisa (Zakon o evidentiranju nepremičnin in Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin) evidence jasno, določno in pregledno urejata, obenem pa za vse evidence zagotavljata pravila urejanja in pravno varovanje. Splošno sklicevanje na vse evidence na podlagi predpisov o evidentiranju in množičnem vrednotenju pa je primerno tudi zato, da se zagotovi pravna podlaga za primere, ko se morda katera od teh evidenc preimenuje ali preoblikuje.
Evidenca kmečkih gospodinjstev (60., 61. in 75.a člen ZFU ter 312.a člen ZDavP-2)
Evidenca kmečkih gospodinjstev je bila doslej urejena v 312.a členu Zakona o davčnem postopku, s spremembo ZFU se črta določba v Zakonu o davčnem postopku, ter se ista evidenca vzpostavlja na podlagi tega zakona. Pravne podlage za vodenje vseh evidenc so tako določene v Zakonu o finančni upravi.
V evidenci kmečkih gospodinjstev se vodijo podatki o vseh skupnostih fizičnih oseb, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za kmečko gospodinjstvo. V evidenco se vpišejo vsi člani kmečkega gospodinjstva.
Evidenca vsebuje naslednje podatke:
1. Podatki o kmečkem gospodinjstvu:
- naslov kmečkega gospodinjstva,
- podatek o davčnem statusu (način ugotavljanja davčne osnove za namene dohodnine),
- podatek o zemljiščih v uporabi: površina zemljišča in znesek katastrskega dohodka po vrstah dejanske rabe,
- podatek o površini posebnih kultur,
- podatek o površini vinogradov za proizvodnjo vina.
2. Podatke o članih kmečkega gospodinjstva:
- ime in priimek, - davčna številka,
- podatek, da se za člana za namene predpisov o dohodnini šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost,
- podatek, da je član nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
- podatek, da je član kot predstavnik kmečkega gospodinjstva imetnik dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila DDV,
- podatek, da je član kot predstavnik kmečkega gospodinjstva prostovoljno identificiran za namene DDV,
- podatek, da je član nosilec osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se davčna osnova od dohodka ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,
- podatek, da je nosilec identificiran za namene DDV (prostovoljno ali obvezno),
- podatek, da je član, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, priglasil dohodek od malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
Finančna preiskava (100. člen)
Z novelo se oži področje, za katera se lahko uvede finančna preiskava. Do sedaj veljavna določba je določala, da se finančna preiskava uvede, ko so dani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju ali drugi predpisi iz pristojnosti finančne uprave. Z novelo ZFU-A spremenjen člen pa določa, da se finančna preiskava uvede, ko so dani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju ali predpisi s področja prirejanja iger na srečo (ni več pavšalno/širše navedeno (črtano) »ali drugi predpisi iz pristojnosti finančne uprave«).
Nespremenjeno ostaja, da so najtežje kršitve predpisov ravnanja ali dejanja davčnih zavezancev in drugih oseb ali institucij, s katerimi je lahko resno ogrožen finančni interes oziroma interes varstva in varnosti Republike Slovenije oziroma Evropske unije. Sprejeta sprememba prvega odstavka pa določa dopolnitev, s katero se na primer določi, kdaj gre za najtežje kršitve predpisov o obdavčenju. Za najtežje kršitve predpisov o obdavčenju se glede na sprejeto spremembo štejejo predvsem kršitve, ki so glede na svojo težo v davčnem predpisu opredeljene kot hujši davčni prekrški.
Novela uvaja tudi spremembo v zvezi z izdajo naloga za preiskavo, in sicer nalog za preiskavo po novem izda predstojnik.
Spremenjen četrti odstavek določa, da če so podani razlogi za sum o premalo obračunanih obveznih dajatvah ali obstoju drugih nepravilnosti iz pristojnosti finančne uprave, se po zaključku finančne preiskave lahko opravi inšpekcijski nadzor, ki se začne z vročitvijo sklepa o inšpekcijskem nadzoru. V primeru pa, da bi bil postopek inšpekcijskega nadzora ogrožen, pa se inšpekcijski nadzor začne, ko inšpektor opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja inšpekcijskega nadzora in je s tem dejanjem zavezanec za davek tudi seznanjen.
Šteje se, da je ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, če inšpektor na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali drugih podatkov, ki jih pridobi o zavezancu za davek, ali glede na namen nadzora utemeljeno pričakuje, da bo pridobitev dokazov oziroma izpolnitev davčne obveznosti otežena ali onemogočena, ali če je treba, da se davčni inšpekcijski nadzor opravi takoj in nepričakovano, ali če je treba preprečiti nadaljnje kršitve.
