c S
Razmah ponarejenega in piratskega blaga med pandemijo 18.03.2022 09:35

Najnovejša ocena ogroženosti zaradi kaznivih dejanj na področju intelektualne lastnine razkriva, da se je distribucija ponarejenega blaga med pandemijo covida-19 močno povečala. Kriza je ponudila nove priložnosti za trgovino s ponarejenimi in piratskimi izdelki, kriminalne združbe pa so svoje poslovne modele prilagodile novemu svetovnemu povpraševanju. Leta 2020 so organi v EU zasegli 66 milijonov ponarejenih izdelkov.

Poročilo, ki temelji na podatkih za celotno EU, sta skupaj pripravila Europol in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). Poročilo potrjuje, da ponarejanje in piratstvo še naprej škodujeta evropskemu gospodarstvu in resno ogrožata zdravje in varnost potrošnikov, saj se poleg ponarejenih oblačil in luksuznih izdelkov povečuje tudi trgovina z zdravju škodljivimi izdelki, kot so ponarejena zdravila, hrana in pijača, kozmetika in igrače.

V zadnjih letih so bili odkriti številni ponarejeni farmacevtski izdelki, od zdravil do osebne zaščitne opreme in obraznih mask.

Tudi proizvodnja nezakonitih živilskih proizvodov, zlasti pijač, je postala bolj profesionalna in izpopolnjena, nekateri ponarejevalci pa celo pokrivajo celotno dobavno in distribucijsko verigo. Na področju živil so še vedno pogoste tudi kršitve zaščitenih geografskih označb.

Poročilo navaja, da oblačila, dodatki in luksuzno blago ostajajo med najbolj priljubljenimi kategorijami izdelkov za ponarejanje, med glavnimi kategorijami zaseženega ponarejenega blaga pa so tudi mobilni telefoni, njihova dodatna oprema in sestavni deli, ki se v velikem številu prodajajo med prodajnimi dogodki, kot sta črni petek in kibernetski ponedeljek. Ponarejevalci v zadnjem času izkoriščajo tudi pomanjkanje svetovne ponudbe polprevodniških čipov.

Zaradi pandemije covida-19 se je povečala tudi ponudba nezakonitih digitalnih vsebin, ki je pogosto povezana z drugimi kibernetskimi kriminalnimi dejavnostmi. Spletne strani, ki nezakonito razširjajo avdiovizualne vsebine, gostujejo na strežnikih v Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu.

Poročilo poudarja, da se distribucija ponarejenih izdelkov že sicer večinoma opira na digitalne platforme, ta trend pa se je zaradi razširjene spletne potrošnje med pandemijo še okrepil. Ponarejeno blago se ponuja v spletnih trgovinah, prek prenosov v živo, videoposnetkov in oglaševanja na platformah družbenih medijev, pri čemer se stranke nagovarja z zavajajočimi popusti ali nizkocenovnimi izdelki blagovnih znamk.

Večina ponaredkov na trgu EU je proizvedena zunaj Evrope, predvsem na Kitajskem in v drugih delih Azije, a tudi domača proizvodnja je v EU vse bolj prisotna. Vse večji uvoz ponarejenih embalažnih materialov in polizdelkov v EU jasno kaže na prisotnost nezakonitih proizvodnih obratov in laboratorijev v EU, ki jih je težko odkriti, vzpostaviti pa jih je mogoče z razmeroma majhnimi sredstvi.

V okviru evropske multidisciplinarne platforme za boj proti grožnjam kriminala (EMPACT) je bil kriminal intelektualne lastnine vključen med prednostne naloge EU v boju proti hudim in organiziranim oblikam kriminala za obdobje od leta 2022 do 2025.

Podrobno poročilo (v angleščini) si lahko ogledate na spletni strani Europola.

Več informacij o ponarejanju in piratstvu in o ukrepih v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine je na voljo na spletni strani originalen.si.

  • Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino