Glavni cilj projekta EU-En4s je bil izpostaviti probleme, ki pestijo čezmejno izvršbo domačih sodnih odločb in notarskih zapisov, na ta način pa prispevati k harmonizaciji civilnega procesnega prava v EU ter oblikovati predloge za postopno približevanje zakonodaje. Na ta način je projekt izpostavil tudi aktualna vprašanja čezmejnega reševanja sporov, ki nastajajo vse pogosteje zaradi množičnih čezmejnih gospodarskih transakcij.
Konzorcij evropskega projekta EU-En4s, ki ga koordinira Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, celokupno pa ga sestavlja 16 partnerskih institucij iz 13 držav članic in ene države kandidatke, je 4. in 5. marca 2022 v Tirani izvedel zaključni sestanek. Na sestanku so bili predstavljeni pomembni zaključki glede raznolikosti izvršilnih naslovov v čezmejni izvršbi.
Projekt, katerega ime v celoti glasi »Diversity of Enforcement Titles in cross-border Debt Collection in EU« in ga sofinancira evropski pravosodni program (EU Justice Programme), naslavlja ovire k prostemu pretoku sodnih odločb, ki se pojavljajo zaradi razlik v izvršilnih naslovih (struktura, vsebina in učinki izvršilnih naslovov). Končni cilj projekta je prispevati k de lege ferenda harmonizaciji civilnega procesnega prava v EU z ugotavljanjem razlik in podobnosti de lege lata ter oblikovanjem predlogov (ali doktrinarne podlage) za postopno približevanje zakonodaje.
Dejavnosti v okviru projekta so se začele vršiti s »kick-off« sestankom junija 2019 v Mariboru. Prva v vrsti naslednjih dejavnosti je zadevala izvedbo nacionalnih delavnic, v sklopu katerih so partnerji, skupaj s praktiki (sodniki, odvetniki, izvršitelji) iz njihove države članice ugotavljali realne probleme, ki pestijo čezmejno izvršbo domačih sodnih odločb in notarskih zapisov (tudi Notarska zbornica Slovenije je bila kot partner pritegnjena k sodelovanju). Povratne informacije iz delavnic so omogočale pripravo ciljanih vprašalnikov, ki so jih reševali partnerji ter na njihovi podlagi pripravili nacionalna poročila. Glavni vprašalnik, ki je naslavljal vsebino in učinke sodnih odločb, je bil razdeljen v več kot 11 poglavij in obsegal čez 100 vprašanj. Skupaj je 18 nacionalnih poročil naneslo skoraj 1400 strani bogatega strokovnega in znanstvenega besedila.
Poročila so predstavljala temelj, iz katerega so raziskovalci črpali podatke za pripravo številnih rezultatov. Med njimi omenimo glosarij, ki koherentno predstavi vrste sodnih odločb po posameznih državah članicah in njihovo sovpadnost k pojmu »sodbe« po bruseljski uredbi (Uredba (EU) št. 1215/2012). Omenimo še vodnik po izvršilnih naslovih, ki kratko in jedrnato predstavi glavne značilnosti izvršilnih naslovov po posameznih državah članicah. Deležnikom (npr. sodnikom) omogoča, da z enostavnim vizualnim pregledom hitro pridobijo glavne informaciji o tuji sodbi (npr. kje se nahaja izrek, kakšne učinke premorejo posamezni deli sodbe ipd.). Ob glavnem (vsebinskem) vprašalniku, so partnerji izpolnjevali še vprašalnik o strukturi sodb, o izračunu zamudnih obresti in o avtomatskih elektronskih postopkih izvršbe. Ti vprašalniki so služili pripravi IT rezultatov projekta.
Slednje, med drugim, sestavlja prototip »Oraklja« evropskih izvršilnih naslovov, kjer si lahko zainteresirana strokovna javnost ogleda vzorce tujih sodb, skupaj s spremljajočimi obrazložitvami njihove strukture in učinkov. Po drugi strani je kalkulator obresti (oz. izvorna koda zanj) pripravljen kot orodje, ki bo omogočalo izračun zamudnih obresti po pravu posamezne države članice. Ob omenjenih aktivnostih, so se partnerji v projektu seveda znanstveno udejstvovali tudi drugod; s pripravo znanstvenih člankov in drugih publikacij. Primeroma, dve številki znanstvenega časopisa Lexonomica, ki izhaja pri mariborski Pravni fakulteti, sestavljajo prispevki partnerjev, ki obravnavajo izbrane vidike problemov v čezmejni izvršbi. Svoje vmesne ugotovitve so partnerji predstavljali na dveh mednarodnih konferencah v Portorožu in Mariboru). Konference so bile kljub epidemiološkim omejitvam dobro obiskane, na njih pa so sodelovali številni domači in tuji strokovnjaki. Prav tako so partnerji za koordinacijo aktivnosti skrbeli z izvedbo vmesnega strokovnega sestanku na Cipru leta 2020.
V zaključnem mesecu konzorcij dokončuje nemara glavni rezultat projekta, to je končno poročilo. V njem bodo v obliki poglavij predstavljeni znanstveni in strokovni zaključki. Izpostavimo lahko, da je podrobna analiza pokazala, da bistvenih odstopanj v strukturi sodb držav članic ni zaznati. Tako je večinoma brez večjih težav razpoznaven izrek sodbe. Bolj kočljiva ostajata vsebina in obseg sodb.
Zaradi različnih faktorjev, ki jih ne pogojuje zgolj normativna ureditev, je med izvršilnimi naslovi v teh domenah zaslediti večje razlike. To se nanaša tudi na določanje in izračun obresti ter posledično na odnos med izvršilnim naslovom in potrdilom o izvršljivosti. Veliko raziskovalnega napora je bilo vloženega tudi v doktrinarno analizo institutov litispendence in pravnomočnosti. Čeprav države članice uporabljajo različne načine za ugotavljanje istovetnosti zahtevkov in obsega pravnomočnosti, ugotavljamo, da so zadevni instituti jedrno vendarle dovolj sorodni, da bi nacionalne razlage mogli približati evroavtonomnemu pojmovanju.
Na splošno se vnovič - kot že v preteklih projektih, ki jih je koordinirala mariborska Pravna fakulteta - potrjuje teza, da države članice premorejo skupno jedro civilnega procesnega prava. Poseben ozir tega jedra tvorijo tudi drugi učinki sodb (izvršljivost, refleksnost ipd.). Iz analize niso izostale niti sodne poravnave in notarski zapisi. Posebna pozornost je namreč bila namenjena prav neposredno izvršljivim notarskim zapisom in težavam v medsebojnem zaupanju, ki jih porajajo manj zahtevni kriteriji glede podajanja in oblike soglasja k neposredni izvršljivosti v različnih državah članicah. Rezultati projekta so objavljeni (in nekateri še bodo) na spletni strani.
Pripravil: Denis Baghrizabehi, asistent na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru
