Na seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada RS sprejela mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki ga bo poslala Državnemu zboru in Ustavnemu sodišču, ki odloča o ustavni presoji in morebitnem zadržanju izvajanja.
Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki je bil v Državnem zboru sprejet 2. februarja 2022, je bil v Uradnem listu objavljen 11. februarja in začel veljati 15 dan po objavi. Ureja razmerja med kreditodajalci in kreditojemalci ter poroki, ki so v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010 sklenili kreditno pogodbo, nominirano v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v švicarskih frankih. Zakon predpisuje vključitev tako imenovane valutne kapice v omenjene kreditne pogodbe.
Vlada je mnenje k predlogu zakona sprejela 27. maja 2021 in v njem podala argumente, na podlagi katerih predloga zakona ni podprla. Po mnenju vlade bi morali biti sistemski posegi v civilnopravna razmerja čim manjši, obenem pa bi se moralo izkoristiti možnosti reševanja problematike, ki jih že omogoča obstoječa zakonodaja. V zvezi z medsebojnim razmerjem med kreditodajalcem in kreditojemalcem vlada ponavlja tri pomembne vidike. Prvič, odločanje za sklenitev pogodbenega razmerja mora biti svobodno in resno. Drugič, kreditne pogodbe so dvostranski pravni posel, med drugim med banko in potrošnikom. Tretjič, zakonski posegi bi morali biti v obstoječa ali končana civilnopravna razmerja določeni le izjemoma sistemsko z zakonom.
Vlada je v zvezi z retroaktivnim učinkom zakona izpostavila tudi opozorila Evropske centralne banke, ki jih je slednja podala že leta 2019. Evropska centralna banka je takrat menila, da bi uvajanje ukrepov z učinkom za nazaj ogrozilo pravno varnost in ni skladno z načelom upravičenih pričakovanj. V zvezi z retroaktivnim delovanjem zakona velja izpostaviti tudi dejstvo, da se Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih nanaša na vsa pogodbena razmerja med kreditodajalci in kreditojemalci ali kreditojemalkami, ki so v omenjenem obdobju sklenili kreditno pogodbo, nominirano v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v švicarskih frankih, pri tem pa ne predvideva nobenih meril, po katerih bi bil upravičen poseg v pogodbena razmerja za posebej ranljive skupine potrošnikov. Zakon se obenem nanaša le na kredite, vezane na švicarske franke, ne pa tudi na druge tuje valute, kar pomeni diskriminatorno obravnavo kreditojemalcev.
Izvrševanje zakona bi lahko imelo številne negativne posledice, na katere opozarjajo ugledne institucije, med drugim Evropska centralna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj in Banka Slovenije. Prav tako ne gre prezreti številnih pomislekov Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora glede predloga zakona. ECB izpostavlja pomisleke glede odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, pravnih vidikov učinka za nazaj, učinkov na bančni sektor in podobno. Evropska banka za obnovo in razvoj je med drugim zaskrbljena zaradi možnega obsega vpliva, ki bi ga lahko imel zakon na stabilnost in odpornost poslovnih bank, ki so bile v preteklosti izpostavljene posojilom v švicarskih frankih, in bančnega sektorja kot celote. Banka Slovenije med drugim izpostavlja, da zakon problematiko rešuje na način, ki ni skladen z evropskim in slovenskim pravnim redom. Zakon bi lahko potencialno negativno vplival na stabilnost slovenskega finančnega sistema in poslabšalo zaupanje v varnost naložb v Sloveniji.
Vir: Vlada RS, 9. marec 2022
