c S

Vlada pri pravosodnih deležnikih v Osrednjeslovenski statistični regiji – severni del

08.03.2022 20:06

Minister Marjan Dikaučič je s sodelavci obiskal številne pravosodne deležnike v regiji in to priložnost izkoristil, da se seznani z izzivi, s katerimi se le-ti srečujejo. Terenski obiski so tudi priložnost za povratno informacijo, kako se v praksi uresničuje zakonodaja in drugi ukrepi, ki so sprejeti na državni ravni.

Na območju osrednjeslovenske regije – severni del delujejo Vrhovno sodišče RS, Ustavno sodišče RS, Višje sodišče RS, Okrožno sodišče v Ljubljani, Okrajna sodišča v Ljubljani, Domžalah in Kamniku, Višje delovno in socialno sodišče, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Upravno sodišče RS, Sodni svet, Državno odvetništvo RS, Vrhovno državno tožilstvo RS, Specializirano državno tožilstvo, Državnotožilski svet in Okrožno državno tožilstvo. V regiji je določenih tudi 26 notarskih mest.

Digitalizacija pravosodja

V okviru digitalizacije pravosodja želimo pravosodje čim bolj približati ljudem. Javne dražbe, zaslišanja in glavne obravnave tako lahko danes opravljamo dobesedno z domačega kavča.

Z moderno videokonferenčno opremo opremljamo največje razpravne dvorane (dva kompleta za Okrožno sodišče v Ljubljani in Okrajno sodišče, en komplet za Upravno sodišče), srednje velike dvorane (šest kompletov za Okrožno sodišče v Ljubljani, tri za Okrajno sodišče v Ljubljani, en komplet za Delovno in socialno sodišče v Ljubljani), opremili pa smo tudi najeto dvorano na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

S Centralizacija IT infrastrukture Državnega tožilstva (vrednost projekta je dobrih 800.000 EUR)  je le-to pridobilo novo strežniško in programsko opremo, sistem za prijavo in sledenje napak, ter sistem za zaznavanje in upravljanje varnostnih dogodkov, strežniki iz 18-ih lokacij po Sloveniji so bili centralizirani na enotno lokacijo. Projekt omogoča poenostavitev upravljanja in vzdrževanja strojne in programske opreme, znižal je tveganje za nepredvidene dogodke in zmanjšal stroške upravljanja in vzdrževanja. Avgusta 2021 pa je bila podpisana pogodba za razvoj novih tožilskih vpisnikov, s čimer bo državno tožilstvo pridobilo sodoben informacijski sistem, ki bo poenostavil izvajanje aktivnosti organa in zmanjšal administrativna bremena ter izboljšal kakovost izvajanja procesov na vseh tožilstvih.  

Z razvojem novega informacijskega sistema Centralne kazenske evidence (vrednost 1 mio  EUR) se na Ministrstvu za pravosodje uvaja sodoben informacijski sistem kazenskih evidenc. Sistem bo omogočal enostavno prilagoditev in sprotno podporo spreminjajočim poslovnim potrebam, ki so običajno posledica sprememb kazenske ureditve na nacionalni in mednarodni ravni.

Z nadgradnjo informacijskega sistema e-notar omogočamo, da se notarske storitve lahko opravljajo elektronsko, na daljavo (prek videokonference) - sestava notarskih listin pa bo mogoča v elektronski obliki (overitve podpisov, ipd).

Investicije

Na ministrstvu pospešeno izvajamo aktivnosti za realizacijo projekta izgradnje nove sodne stavbe v Ljubljani, ki je stal vse od leta 2013 (v letošnjem letu je predvidena izdelava projektne dokumentacije). Cilj investicije je združitev prvostopenjskih sodišč  v novi sodni stavbi na eni lokaciji, zagotoviti delovanje sodišč v prostorih v lasti Republike Slovenije, ter vzpostaviti sodobne delovne pogoje in potrebno stopnjo varnosti zaposlenim in obiskovalcem. Lansko leto je bila izvedena predhodna arheološka raziskava in dopolnitev geotehničinega poročila v okviru projekta izgradnje nove sodne stavbe v Ljubljani. Trenutno pa je v teku izvedba natečaja za izgradnjo nove sodne stavbe. Ocenjena vrednost projekta je 180 mio €.

V polnem teku so tudi postopki izgradnje novega zavoda za prestajanje kazni zapora v Ljubljani, na lokaciji Dobrunje. Z novim zavodom želimo rešiti prostorsko stisko obstoječega zapora na Povšetovi, saj so trenutne kapacitete v Ljubljani premajhne, razmere pa tako za zaposlene javne uslužbence kot zaprte osebe na meji zmogljivosti. V lanskem letu smo pridobili gradbeno dovoljenje, izdelana je že projektna dokumentacija za izvedbo, vzporedno pa tečejo aktivnosti za pripravo razpisa za izvedbo javnega naročila za izbiro izvajalca GOI del in opreme. Začetek gradnje je načrtovan konec letošnjega leta, zaključek gradnje pa predvidoma leta 2025. Ocenjena vrednost investicije je 43,8 mio €.

Probacija

Izrekanje alternativnih kazni je  tako za storilca kot tudi za samo skupnost izjemno koristno, tudi z vidika resocializacije. Delo probacije zato igra zelo pomembno vlogo v naši družbi. Uprava za probacijo (UPRO) osebam v okviru izvrševanja kazenske sankcije ponuja pomoč, varstvo in nadzor z namenom, da oseba opusti kazniva dejanja in se uspešno integrira v skupnost, hkrati pa se uresničuje tudi cilj zagotavljanja večje varnosti družbe. Pri tem je zelo pomembno, da oseba ostane v okolju, kjer živi in deluje, ter da zaradi kaznovanosti ni iztrgana iz socialnega okolja in socialnih odnosov. Izvajalci sankcij so ključni partner za izpeljavo dela v splošno korist, pri čemer je zelo pomemben pristop izvajalca sankcij do osebe, napotene v probacijo.

Probacijska enota Ljubljana je, zaradi velikega števila zadev na zaposlenega  najbolj obremenjena enota, poleg tega pa pokriva tudi največje območje. Največji del nalog se nanaša na delo v splošno korist ter na pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom.

Pri delu z osebami se srečujejo s težavami, ki so povezane z epidemiološkim stanjem v državi, saj so se v času razglašene epidemije izvajalske organizacije množično zapirale, nekatere pa tudi ob boljši epidemiološki sliki niso ponovno odprle vrat za probacijske osebe. Pogoste težave probacijskih oseb, s katerimi se srečujejo naši svetovalci, so odvisnosti in iskanje izvajalskih organizacij za osebe z omenjenimi težavami.

Med svojim delovanjem je UPRO z izvajalci sankcij na območju osrednjeslovenske regije sklenil 164 Sporazumov o urejanju medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z izvrševanjem dela v splošno korist, največ z vzgojno izobraževalnimi organizacijami.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  • Ministrstvo za pravosodje