c S
Odločitve 109. redne seje vlade s področja Ministrstva za okolje in prostor 13.01.2022 18:03

Vlada je na 109. redni seji obravnavala pet točk s področja Ministrstva za okolje in prostor (MOP).

Slovenija podpira sporočilo Evropske Komisije Strategija EU za tla do leta 2030

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije glede Sporočila Evropske komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Strategija EU za tla do leta 2030. Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje. Slovenija podpira Strategijo, saj meni, da gre za pomemben horizontalni akt, ki gradi na več ciljih Evropskega zelenega dogovora in podaja vizijo do leta 2050, ko naj bi bili vsi ključni ekosistemi tal v EU v zdravem stanju. Slovenija tudi meni, da so v Strategiji navedeni srednjeročni (do 2030) in dolgoročni cilji (do 2050) dosegljivi, če bo zaščita, trajnostna raba in obnova tal postala norma ravnanja v vseh delih evropske in slovenske družbe. Zavedati se je namreč treba, da so zdrava in kakovostna tla ključna rešitev pri doseganju odpornosti na podnebne spremembe in krožnega gospodarstva ter ohranitvi biotske raznovrstnosti, varovanju zdravja ljudi, ustavljanju dezertifikacije in degradacije okolja. Iz Strategije izhaja, da bo Komisija do leta 2023 pripravila predlog zakonodajnega akta o zdravju, ki bo zajemal kombinacijo zavezujočih in nezavezujočih ukrepov za trajnostno ravnanje in upravljanje s tlemi. Slovenija ta zakonodajni predlog podpira, ker gre za integriran in zelo uravnotežen okvir, ki naslavlja vsebine v pravi smeri. Slovenija pri tem izpostavlja, da je treba izhajati iz načela subsidiarnosti, in hkrati pričakuje, da se bo pri pripravi zakonodajnega akta zaradi različnih fizično-geografskih značilnosti ustrezna pozornost namenila raznolikosti tal v državah članicah ter obstoječi nacionalni zakonodaji. Slovenija tudi meni, da morajo biti v zakonodajnem aktu jasno določeni kriteriji ter metodologije, na podlagi katerih bodo Slovenija in ostale države članice lahko vzpostavile primerljive sisteme določanja mejnih vrednosti oziroma pragov za ugotavljanje, kdaj so tla zdrava, zagotovile ustrezen monitoring in zbiranje podatkov o tleh ter vzpostavile sistem za poročanje o stanju tal.

 

Slovenija podpira sporočilo Evropske Komisije Naši odpadki, naša odgovornost

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije glede sporočila Evropske komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij - Naši odpadki, naša odgovornost: Pošiljke odpadkov v čistem in bolj krožnem gospodarstvu. Slovenija podpira omenjeno sporočilo Evropske Komisije in pozdravlja posodobitev politike in zakonodaje EU o pošiljkah odpadkov ter prehod na digitalne rešitve, s čimer se spodbuja več pošiljk odpadkov za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje v EU (zagotavljanje trga dragocenih sekundarnih surovin) in bolj trajnostno proizvodnjo z namenom zmanjšanja nastajanja odpadkov.Evropska komisija je sporočilo objavila skupaj s prenovljeno Uredbo EU o pošiljkah odpadkov z namenom zagotoviti trg sekundarnih surovin in dragocenih tokov materialov v podporo bolj trajnostni proizvodnji, predelavi in ponovni uporabi. Slovenija se strinja s predlaganimi usmeritvami in ukrepi, ki bodo prispevali k uveljavljanju krožnega gospodarstva kot tudi k ohranjanju okolja in doseganju podnebnih ciljev. Slovenija pričakuje, da se bo z uveljavitvijo ukrepov znatno izboljšala tako ponovna uporaba odpadnih materialov kot tudi njihovo recikliranje, kar bi še dodatno spodbudilo prehod na krožno gospodarstvo. Po uveljavitvi ukrepov je pričakovati zmanjšanje onesnaževanja okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem izvoza odpadkov v tretje države z nižjimi okoljskimi in zdravstvenimi standardi ter z učinkovitejšim nadzorom nad nezakonitimi pošiljkami odpadki. Slovenija še posebej  pripravlja vsebinsko stališče glede prenovljene Uredbe EU o pošiljkah odpadkov.

Vlada sprejela poročilo Eko sklada za leto 2020

Vlada je sprejela Letno poročilo o dejavnosti in poslovanju Eko sklada za leto 2020. Ob tem je odločila, da presežek prihodkov sklada nad odhodki iz leta 2020 v višini 492.814,95 evra ostane nerazporejen. Eko sklad je v letu 2020 odobril skupaj 2671 kreditov v vrednosti 43,2 milijona evrov, , kar predstavlja skoraj 82 % od 52,9 milijona evrov, kolikor je znašala skupna vrednost vseh kreditiranih investicijskih projektov oz. naložb. Podpisanih je bilo 2127 kreditnih pogodb v skupnem znesku 38,4 milijonov EUR, od tega 79 % z občani. Eko sklad je v letu 2020 dodeljeval nepovratne finančne spodbude na podlagi Zakona o učinkoviti rabi energije ter na podlagi programa Sklada za podnebne spremembe. Iz obeh virov sredstev je bilo v letu 2020 zagotovljenih 48,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, in sicer za dvig razpisanih sredstev v okviru javnih pozivov, ki so ostali v veljavi še iz preteklih let in za šest novih javnih pozivov. Tako je bilo 33 milijonov evrov razpisanih za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stavbah, 4,5 milijona  evrov za okolju prijaznejša vozila v cestnem prometu, tri milijone evrov za nove naložbe v naprave za samooskrbo z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije, in osem milijonov evrov za naložbe podjetij v učinkovito rabo energije. Eko sklad je v letu 2020 skladno z Zakonom o učinkoviti rabi energije nadaljeval z zbiranjem prispevka za energetsko učinkovitost, zbranih je bilo 40,2 milijona evrov sredstev.

Eko sklad je v letu 2020 nadaljeval s promocijo ozaveščanja javnosti o naložbah, ki prispevajo k manjšemu obremenjevanju okolja in manjši rabi energije, ter koordiniral in financiral brezplačno energetsko svetovanje občanom v okviru mreže ENSVET. Eko sklad je v letu 2020 izvajal dva evropska projekta; ZERO 500 za zmanjševanje energetske revščine,  v drugem projektu pa kot partner sodeluje v projektu LIFE IP Care4Climate za čim hitrejši prehod v nizkoogljično družbo. V letu 2020 je Eko sklad izvajal naloge zbiranja in upravljanja sredstev sanancnin po Zakonu o rudarstvu ki jih uporabniki rudarskih pridobivalnih prostorov vplačujejo na Eko sklad, ta pa jih hrani do končne sanacije pridobivalnega prostora. Do konca leta 2020 je bilo vplačanih 0,6 milijona evrov sanancnin.

Uredba o načinu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki

Vlada je izdala Uredbo o načinu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.Uredba določa način in pogoje izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi, organizacijsko obliko izvajalca javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadli, vire financiranja in način njihovega oblikovanja ter metodologijo za oblikovanje virov financiranja, seznam objektov, ki jih izvajalec javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki upravlja, merila za oblikovanje cenika za storitve in druge vsebine, pomembne za izvajanje vseh organizacijskih in fizičnih dejavnosti, ki se izvajajo pri shranjevanju, premeščanju, predelavi, skladiščenju in odlaganju radioaktivnih odpadkov. Z uredbo se določa, da bo obvezno državno gospodarsko javno službo še naprej izvajal javni gospodarski zavod v lasti države, in to za nedoločen čas. Javni gospodarski zavod bo izvajal pet glavnih nalog, kot jih določa Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. S tem se izpolnjujejo usmeritve, začrtane v Resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025. Glavni cilj je tako ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, da zaradi njih ne bo škodljivih posledic za ljudi in okolje.

Ena od novosti, ki jo uredba prinaša v skladu z zadnjo novelo Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti iz lanskega leta, je prenos pristojnosti za nadzor nad poslovanjem izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki iz dosedanjega Ministrstva za infrastrukturo na Ministrstvo za okolje in prostor.

 

Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda - Agencija za radioaktivne odpadke

Vlada je izdala Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda - Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Odlok dopolnjuje določbe uredbe o načinu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki določa, da se javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki izvaja v javnem gospodarskem zavodu, katerega edini ustanovitelj je Republika Slovenije. Odlok ureja firmo, sedež in dejavnosti zavoda, pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu, financiranje in poslovanje zavoda, upravljanje zavoda in njegove organe, pristojnosti ustanovitelja in določbo o statutu zavoda. Odlok tudi določa, da Agencija za radioaktivne odpadke, ki je bila leta 1991 ustanovljena kot javno podjetje, leta 1996 pa preoblikovana v javni gospodarski zavod, javno službo zagotavlja še naprej v nespremenjeni obliki. Ena od novosti, ki jo odlok prinaša v skladu z zadnjo novelo Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti iz lanskega leta, je prenos pristojnosti za nadzor nad poslovanjem ARAO iz dosedanjega Ministrstva za infrastrukturo na Ministrstvo za okolje in prostor.

  • Ministrstvo za okolje in prostor