c S
Odločitev o začasni odredbi v zadevi (ne)imenovanja evropskih delegiranih tožilcev 13.08.2021 15:45 Upravno sodišče RS je s sklepom z dne 12. avgusta 2021 zavrnilo zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe, ker tožnika nista izkazala potrebe po izdaji začasne odredbe, ki naj bi sicer bila v tem, da se z njo prepreči izvotlitev morebitnega uspeha s tožbo.

Tožnika sta skupaj s tožbo zoper sklep Vlade RS z dne 27. 5. 2021, sodišču predlagala izdajo začasne odredbe za ureditev spornega pravnega razmerja do pravnomočne odločitve sodišča v tem upravnem sporu.

Sodišče je najprej preverjalo obstoj formalnih predpostavk za meritorno obravnavo tožbe. Ugotovilo je, da te predpostavke obstajajo:

1. Nesporno je Državno tožilski svet (DTS) oblikoval predlog o kandidaturi tožnikov. Z izpodbijano odločitvijo Vlade RS je bila tožnikoma odvzeta možnost, da ju kolegij Evropskega javnega tožilstva (EJT) na predlog Evropskega glavnega tožilca imenuje za evropska delegirana tožilca (EDT). Taka odločitev ustreza opredelitvi upravnega akta kot javnopravnega, enostrankarskega, oblastvenega posamičnega akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Zato je izpodbijani sklep Vlade RS mogoče opredeliti kot upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

2. Ker sta se tožnika prijavila na javni razpis in ju je DTS izbral kot najprimernejša kandidata ter predlog poslal Ministrstvu za pravosodje, ni nobenega dvoma, da sta bila stranki v postopku izdaje upravnega akta (čeprav v izpodbijanem sklepu njuni imeni nista navedeni). Zato sta tožnika legitimirana za vložitev tožbe.

3. Tožba je bila vložena pravočasno, saj sta tožnika dne 1. 7. 2021 prejela dopis Generalnega sekretariata Vlade RS, s katerim jima je bil poslan izpodbijani sklep, s čimer je bila opravljena vročitev izpodbijanega sklepa tožnikoma.

Glede začasne odredbe:

Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, zaradi česar odločanje o njej zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora v zahtevi navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda zanjo težko popravljiva.

Tožnika se sklicujeta na sporočilo DTS z dne 9. 7. 2021, iz katerega je razvidno njegovo stališče o nezakonitosti novega javnega poziva državnim tožilcem in mnenje DTS „da bi s ponovnim odločanjem sledil arbitrarni razlagi predpisov s strani Vlade RS in pritrdil njenemu nezakonitemu odločanju“. S tem tožnika sama trdita, da javni razpis z dne 9. 7. 2021 in tudi morebitni kasnejši razpisi ne bodo uspešni. To pomeni, da tožnika nista izkazala potrebe po izdaji začasne odredbe, ki naj bi bila sicer v tem, da se z njo prepreči izvotlitev morebitnega uspeha s tožbo.

Sklep sodišča še ni pravnomočen, možna je pritožba na Vrhovno sodišče RS v 3 dneh od vročitve sklepa. Sodišče bo o tožbi glede na njen pomen odločalo absolutno prednostno.

Več o obrazložitvi odločitve v sklepu IU 1175/2021-11 

Vir: Upravno sodišče RS, 13. avgust 2021