Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je naročnik ob odstopu od podjemne pogodbe po 628. členu Obligacijskega zakonika (OZ) podjemniku dolžan dati primeren dodatni rok za izpolnitev.
Vrhovno sodišče je s sodbo opr. št. III Ips 46/2020 zavrnilo revizijo. Najprej je povzelo dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje in sicer da sta pravdni stranki sklenili pogodbo, s katero se je toženka zavezala izdelati idejni projekt (IDP) in projekt za izvedbo (PZI) notranje opreme poslovnih prostorov. Predujem za to je tožnica tudi plačala. Toženka je sicer začela z izvedbo del, vendar jih ni dokončala v dogovorjenem roku, ker ji tožnica ni dovolj jasno opredelila projektne naloge ter jo je večkrat spremenila. Tožnica je toženko v začetku februarja 2014 opozorila na rok za izpolnitev ter dala na voljo dodatnih 15 dni za izpolnitev, 24.2.2014 pa od pogodbe odstopila.
Sodišče druge stopnje je pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, da bi morala tožnica v svojem dopisu z dne 5. 2. 2014 toženko opozoriti, da mora svoje delo prilagoditi tako, da bo opravljeno v skladu s pogodbo oziroma bo imelo običajne lastnosti, če je hotela doseči odstop od pogodbe na podlagi določbe 627. člena OZ. Dopis tega ne vsebuje. Po mnenju nižjih sodišč tudi dopis z dne 24. 4. 2014 ne pomeni odstopa od pogodbe zaradi zamude roka, ker je v njem navedeno le, da medsebojno sodelovanje ni več smiselno.
OZ v 628. členu ureja primere, ko je zamuda podjemnika pri začetku ali dovršitvi posla taka, da upravičuje naročnika do odstopa od pogodbe. Po prvem odstavku lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode, če je rok bistvena sestavina pogodbe, podjemnik pa je z začetkom ali dovršitvijo posla v taki zamudi, da je očitno, da ga ne bo pravočasno končal. V drugem odstavku 628. člena OZ je enaka pravica dana naročniku tudi tedaj, ko rok ni bistvena sestavina pogodbe, če zaradi take zamude očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe. V tej zadevi rok ni bil bistvena sestavina pogodbe.
Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da „ureditev iz drugega odstavka 628. člena OZ ne izključuje uporabe 105. člena OZ“, ni pa ponudilo nobene argumentacije v prid takemu stališču in tudi ni uporabilo navedene zakonske določbe.
Primerjava določb 105. in 628. člena OZ pokaže, da z njima niso urejevani enaki dejanski stanovi. Določba 105. člena predpostavlja zgolj, da je rok za izpolnitev pogodbe potekel in ničesar več. V takem primeru mora upnik pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev. Z iztekom roka je pogodba razvezana po samem zakonu (tretji odstavek 105. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 104. člena OZ). V primerih, ki jih ureja določba drugega odstavka 628. člena OZ, pa gre za zamudo z začetkom ali dovršitvijo posla, a še vedno znotraj pogodbenega roka, morajo pa biti podane še okoliščine, zaradi katerih naročnik očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe. Takih okoliščin v tem postopku ni bilo ugotovljenih. Če bi bile okoliščine podane, naročnik ne bi bil dolžan pustiti dolžniku dodaten rok za izpolnitev pogodbe, saj določba predpostavlja, da je zamuda taka, da je naročnik (prav zaradi zamude) izgubil interes za izpolnitev pogodbe in bi bil zato dodaten rok brez smisla. To je tudi odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta tako prvostopenjsko kot pritožbeno sodišče pravilno ocenili, da dopis tožeče stranke toženi z dne 24. 4. 2014, v katerem je navedeno, da sodelovanje pogodbenih strank ni več smiselno, pomeni odstop od pogodbe po določbi 648. člena OZ. Tak odstop je seveda vedno mogoč, ne glede na razloge, ki k temu vodijo naročnika. Ima pa tak odstop drugačne pravne posledice kot odstop po določbah 628. člena OZ. Sodišči nižjih stopenj sta ocenili vrednost del, ki jih je opravila tožena stranka in ker so presegala vrednost predujma, se je pokazalo, da tožbeni zahtevek, upoštevajoč določbo 648. člena OZ, ni utemeljen. Tako se pokaže, da odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje ne more pripeljati do drugačne odločitve o tožbenem zahtevku v tej zadevi.
Vrhovno sodišče je na podlagi vsega navedenega revizijo zavrnilo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
