Med pandemijo je bilo mnogo letalskih prevoznikov prisiljenih vsaj za nekaj časa prizemljiti večino svojih letal ali celo vsa, kar je znatno vplivalo na njihov finančni položaj. A kot izpostavljajo revizorji EU, je imela pandemija obenem negativen učinek tudi na pravice letalskih potnikov v uniji.
Med koronsko krizo se je zelo očitno pokazalo, da potniki o svojih pravicah niso bili v celoti obveščeni in da obstaja tveganje, da ne bodo prejeli povračila, do katerega so upravičeni, ugotavlja poročilo o pravicah letalskih potnikov med pandemijo, ki so ga danes v Luxembourgu predstavili revizorji EU.
"Medtem ko so bila prizadevanja za podpiranje letalskih prevoznikov in organizatorjev aranžmajev številna, je bilo veliko premalo storjenega za varstvo pravic milijonov ljudi v EU," je na virtualni novinarski konferenci povedala članica sodišča Annemie Turtelboom, pristojna za poročilo.
Zaradi krize so se pokazale tudi omejitve pri tem, kako države članice izvajajo pravice letalskih potnikov. Mnogo potnikov v začetni fazi krize ni prejelo povračila, spet drugi so bili prisiljeni sprejeti vavčerje. Letalski prevozniki sicer namesto vračila denarja lahko predlagajo vavčer, vendar potnikom teh namesto povračila denarja v skladu z zakonodajo EU ni treba sprejeti.
"Kar nas je najbolj presenetilo, je bilo dejstvo, da so države članice to dovolile, s čimer so jasno kršile pravo EU," je še pojasnila Turtelboomova. Kar 15 držav članic je namreč uvedlo zakonodajo ali sprejelo ukrepe, ki so omogočili odstopanje od obveznosti povračila stroškov v skladu z direktivo o paketnih potovanjih. Med temi je izpostavila Francijo, Belgijo in Nizozemsko.
Poročilo tudi navaja, da so imele letalske družbe in organizatorji aranžmajev zaradi pandemije težave z likvidnostjo. Pri tem so prejeli več milijard evrov državne pomoči, in to brez pogoja, da se potnikom povrnejo stroški. Ta pomoč je po besedah Turtelboomove znašala skoraj 35 milijard evrov, in sicer davkoplačevalskega denarja.
Za računsko sodišče je problematično, da članice državne pomoči niso povezale s povračilom stroškov potnikom, čeprav je Evropska komisija jasno povedala, da to lahko storijo. To je eden od razlogov, da so letalski prevozniki različno ravnali glede načina in časa povračila stroškov potnikom, je opozorilo sodišče.
Turtelboomova je ob tem opozorila na določilo, po katerem imajo potniki v primeru odpovedi letov pravico do povračila denarja v roku sedmih ali 14 dni.
Sodišče je tudi ugotovilo, da letalski prevozniki in države članice glede povračila denarja uporabljajo različne prakse pri obravnavi potnikov. Medtem ko so nacionalni izvršilni organi navedli, da večina vavčerjev velja 12 mesecev, so bili nekateri veljavni dlje, v Sloveniji celo dve leti, je opozorila revizorka.
Letalski prevozniki so šele junija 2020 začeli vračati stroške potnikom, čeprav z velikimi zamudami. "Potniki so do določene mere še vedno bankirji letalskim družbam," je ponazorila Turtelboomova.
Sodišče je za izboljšanje položaja Evropski komisiji priporočilo boljše varstvo pravic potnikov in obveščanje o njih. Priporoča tudi boljše usklajevanje nacionalnih ukrepov in boljše povezovanje državne pomoči letalskim prevoznikom s povračilom stroškov potnikom. Eno od priporočil se nanaša tudi na izboljšanje orodij in zakonodaje za varstvo pravic potnikov.
Upoštevajoč likvidnostne težave letalskih prevoznikov v času krize računsko sodišče kot eno od rešitev predlaga tudi vzpostavitev jamstvenega sklada za odpovedi letov, ki bi ga letalski prevozniki in organizatorji aranžmajev uporabili za povračilo stroškov potnikom.
V ponedeljek je na podlagi številnih pritožb tudi že Evropska komisija skupaj z nacionalnimi organi za varstvo potrošnikov pozvala letalske prevoznike, naj izboljšajo obravnavo odpovedi letov, povezanih s pandemijo covida-19, oziroma spoštujejo pravice potrošnikov. Predvsem morajo ponuditi izbiro med povračilom in vavčerjem ter potnike obvestiti, da imajo kadarkoli možnost zamenjati vavčerje za denar.
