Oktobra 1981 rojeni Dikaučič je naziv univerzitetni diplomirani pravnik pridobil leta 2006 in se takoj po končani pravni fakulteti zaposlil kot sodniški pripravnik na Višjem sodišču v Ljubljani. Pravniški državni izpit je opravil leta 2009 in nato svojo poklicno pot nadaljeval v zasebnem sektorju. Pri svojem dosedanjem delu se je srečeval tako z javnim kakor tudi zasebnim sektorjem. Svoja znanja in izkušnje je pridobil na raznovrstnih pravnih in gospodarskih področjih, je razvidno iz biografije, ki so jo posredovali iz stranke SMC, ki ga je predlagala za ministra.
Po opravljenem strokovnem izpitu za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije in podeljenem dovoljenju je začel opravljati funkcijo upravitelja. Tej se je v pretežni meri posvečal tudi v zadnjem obdobju, pa tudi proučevanju problematike, povezane z insolvenčno zakonodajo, so še navedli v SMC.
Prav področje insolvenčne zakonodaje je Dikaučič vključil tudi med svoja prioritetna področja. Kot je dejal na predstavitvi pred člani matičnega parlamentarnega odbora minuli četrtek, je prioriteta pri ureditvi stečajne zakonodaje zaščititi poštene gospodarstvenike in podjetnike ter sprememba v smeri ohranitve zdravih jeder podjetij v težavah.
V SMC so ob tem izpostavljali, da so "politični partner gospodarstva". Prav na tem področju zato vidijo še veliko možnosti za izboljšave, saj se tudi na ta način ščitijo delovna mesta in podjetja.
Na odboru je Dikaučič med drugim pojasnil, da je trenutno zaposlen pri odvetniku, pri katerem, ni razkril. V odgovor na kritike na račun njegove neizkušenosti pa je zagotovil, da je za delo dovolj usposobljen: "Imam dovolj izkušenj, da poznam delovanje sistema, predvsem pa težave pravosodja iz prakse, z vidika manjših akterjev."
To so kot Dikaučičevo kvaliteto izpostavili tudi v SMC. Prepričani so, da bo ob tem, da ni odvisen od kakšnih omrežij, lažje, z manj pritiski in nahrbtniki izvajal svojo vlogo.
Dikaučič je v preteklosti neuspešno kandidiral za direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah in za notarja. V obeh primerih ni bil izbran, ker ni izpolnjeval pogojev. Za direktorja zdravstvenega doma ni izpolnjeval pogoja o vodstvenih izkušnjah, za notarja pa ne pogoja o vsaj enem letu dela v pravosodju. V opoziciji so se na to navezali in spraševali, ali človek, ki nima izkušenj za direktorja ali notarja, lahko postane minister.
V SMC pa so na to odgovarjali, da bo prav s svojo svežino in neobremenjenostjo v preostalem času izpeljal doslej še nedokončane projekte, ki mu jih na mizi pušča njegova predhodnica iz iste stranke Lilijana Kozlovič.
Ta je odstopila zaradi nestrinjanja z ustavitvijo postopka za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, medtem ko se Dikaučič zaradi napovedanih sodnih postopkov do tega ni želel opredeliti.
Opozicijski poslanci so izpostavljali poročanje medijev o njegovem sodelovanju z domnevno slamnatimi podjetji. Dikaučič je dejal, da že nekaj let ni imel nobene dejanske funkcije v podjetjih, ki so se omenjala v javnosti, zato ne more komentirati njihovega poslovanja. "Lahko pa zagotovo povem, da v tem času, ko sem jaz sodeloval pri teh družbah, te niso bile udeležene pri nikakršnem pranju denarja," je dodal. V zvezi z družbo, glede katere so nanj leteli očitki, da jo je pripeljal do stečaja, pa je pojasnil, da je družbo zapustil leta 2016, stečaj te družbe pa se je začel šele 2019.
Dikaučič vlogo ministra za pravosodje sicer razume predvsem kot vlogo arbitra, ki mora iskati ravnotežje med predlogi in interesi, tako med samimi pravosodnimi organi kot pravosodnim sistemom in drugimi sistemi, zato namerava z vsemi omenjenimi imeti aktiven dialog.
