c S
Komisija DZ o lanskem delu računskega sodišča 10.06.2021 17:42 Ljubljana, 10. junija (STA) - Komisija DZ za nadzor javnih financ se je seznanila s poročilom o delu računskega sodišča v lanskem letu. V razpravi se je dotaknila revizijskega poročila glede nakupa zaščitne in medicinske opreme, predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pa je dejal, da tudi rezultati nekaterih drugih revizij kličejo po resni obravnavi zdravstva.

Na vprašanje Jožeta Lenarta (LMŠ) se je Vesel dotaknil razmer v zdravstvu. Računsko sodišče pri revidiranju zdravstva več let opozarja na nepovezanost informacijskih sistemov, drobljenje naročil pri javnem naročanju, problematiko določanja standardov pri opremi, v več primerih neustrezno organizacijo nabavnih služb ter na nujnost optimizacije procesov.

O tem bi bilo po njegovem treba opraviti resno razpravo. Pa tudi o tem, kdo nadzira ustanove, kaj je pristojnost svetov zavodov, saj revizije, kot je opisal, kažejo pomanjkljivosti pri načinu upravljanja in nadzorovanja teh inštitucij. Težave so tudi na področju internih revizij, v zadnjem času opažajo preverbo njihovih ugotovitev s strani zunanjih izvajalcev.

Alenka Bratušek (SAB) je bila med drugim kritična, da se je o ugotovitvah revizijskega poročila glede medicinske opreme več govorilo pred objavo poročila kot po njej. Vesel je to obžaloval in povedal, da so o tem, kje bi lahko del poročila prišel v javnost, opravili notranje preglede, pri tem sodelujejo tudi z organi pregona. Krog ljudi tako na računskem sodišču kot med revidiranci je po njegovih besedah "zelo ozek", postopke zaključujejo.

Zaradi ugotovitev v reviziji glede nakupa zaščitne in medicinske opreme so podali naznanitev sumov storitve kaznivih dejanj pri sklenitvi 13 pogodb. Sodelujejo s policijo in komisijo za preprečevanje korupcije, ki dela še ni zaključila. Kmalu se bo iztekel rok za oddajo odzivnih poročil, zato bodo lahko v kratkem podali oceno o popravljalnih ukrepih, je povedal.

Lansko leto je bilo sicer po Veselovih besedah zaradi epidemije covida-19 posebno, vplive spremenjenega načina dela so v praksi najbolj občutili v komunikaciji z revidiranci ter zagotavljanju dokumentacije in pojasnil. Sodišče je kljub temu izdalo 64 revizijskih poročil, kar je primerljivo s preteklimi leti. "Letos bo to težje doseči," je napovedal.

Lani izdana poročila so se nanašala na poslovanje 139 revidirancev. Skupna bilančna vsota odhodkov vseh je znašala 19,4 milijarde evrov. V revizijah so uporabniki javnih sredstev med revizijskim postopkom izvedli 342 popravljalnih ukrepov od skupaj 401 izrečenega. Poleg revizijskih poročil je lani izdalo 17 porevizijskih poročil.

Sodišče je po njegovih besedah izdalo 250 priporočil, nekoliko zaostaja pri preverbi, v kolikšni meri so spoštovana. Prejelo je 300 pobud za izvedbo revizij, kar je po Veselovi oceni "dober signal, da smo relevantna institucija". Nekatere se ponavljajo, je dejal in dodal, da pa jih je bilo malo s strani DZ ali poslancev.

Po tematiki se jih velik delež nanaša na področje okolja, v zadnjem času pa tudi zdravstva, infrastrukture in prostora ter informacijskih sistemov. Vesel je kot eno izmed najzahtevnejših revizij izpostavil revizijo izvajanja nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije ter znova opozoril na potrebo po posodobitvi zakona o računskem sodišču.

Robert Polnar (DeSUS) je izrazil pozitivno presenečenje nad raznolikost področij, ki jih pokrivajo revizorji računskega sodišča. "Država potrebuje računsko sodišče in to je pokazalo tudi to poročilo," je dejal. Ob tem je zavrnil očitke nekaterih, da vlada želi okrniti delovanje nekaterih neodvisnih institucij, saj za delovanje računskega sodišča namenja precej sredstev.