Žnidaršič Skubičeva, ki je redna profesorica na katedri za civilno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, se je v predstavitvi zavzela za strokovno, neodvisno in nepristransko sodstvo, kot tudi za povečanje njegovega ugleda v javnosti. Do tega je po njenih besedah mogoče priti postopno in z različnimi ukrepi. Eden od njih je tudi transparentno delovanje Sodnega sveta in sodstva nasploh. Poudarila je tudi potrebo po apolitičnosti sodstva.
Opozorila je, da za doseganje teh ciljev ni dovolj le prizadevanje sodnikov, ampak mora svoje prispevati tudi država in širša z zagotovitvijo ustreznih materialnih pogojev za delovanje sodstva. Po njenih besedah je dobrodošlo, da je sodstvo pod močnim drobnogledom javnosti. Sodstvo ne sme apriorno zavračati kritike, če so te izrečene na ustrezen način in je njihov namen izboljšati sodno prakso. Ne more pa javnost prevzeti sojenja, je dodala.
Odvetnik Razdrih, ki že več kot 40 let aktivno dela v pravosodju, je izpostavil dve ključni nalogi Sodnega sveta: varovanje neodvisnosti sodišč oziroma sodniškega dela ter skrb za čim bolj nemoteno delo sodstva, ki ne bo podleglo različnim interesnim vplivom. Zavzel se je tudi za to, da pridružena mediacija ostane na sodišču, da je v sodstvu čim manj t. i. znotrajsodniške solidarnosti, ter da članstvo v Sodnem svetu ni zgolj domena sodniškega ceha.
Visokošolski učitelj na Evropski pravni fakulteti in odvetnik Sladič, ki ga še posebej zanima mednarodno in evropsko pravo, je ocenil, da pristojnosti Sodnega sveta še vedno niso dovolj natančno določene. Po njegovih besedah bi glede tega veljalo upoštevati primere dobre prakse v tujini. Pomembno poslanstvo Sodnega sveta vidi v tem, da sodstvo brani pred nezakonitimi posegi izvršilne in zakonodajne oblasti. Zavzel se je tudi za krepitev vloge Sodnega sveta pri načrtovanju in vodenju sodstva.
Odvetnica Kežmahova, ki je bila na svoji poklicni poti tudi sodnica, pa je poudarila potrebo po transparentnem delovanju Sodnega sveta in po njegovi odprtosti javnosti. Vzpostavitev javne kontrole namreč po njenem mnenju pomembno prispeva h kakovosti delovanja Sodnega sveta. Dodala je, da mora biti Sodni svet močan gradnik neodvisnosti sodišč, hkrati pa mora tudi grajati sodstvo, če je to potrebno. Zavzela se je tudi za okrepitev strokovnega sodelovanja Sodnega sveta z najvišjimi državnimi organi, kot tudi za okrepitev njegove vpetosti v prostor EU.
Sicer bodo volitve, na katerih bo DZ izglasoval dva člana Sodnega sveta, 15. junija. V začetku julija namreč poteče mandat tudi dvema članoma, ki ju imenuje DZ. Predsednik republike Borut Pahor je kandidatno listo za dva člana Sodnega sveta predsedniku DZ Igorju Zorčiču posredoval konec maja.
Kežmahovo sta predlagali Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Odvetniška zbornica Slovenije. Na predlog slednje je kandidat tudi Razdrih. Sladiča je predlagala Nova univerza v Novi Gorici, Žnidaršič Skubičevo pa Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Zveza društev pravnikov Slovenije.
Sodni svet sestavlja 11 članov. Pet članov na predlog predsednika republike izvoli DZ, šest pa jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.
