Interventni zakon predvideva ukrepe pomoči zlasti za panogi gostinstva in turizma, vendar pa na hude stiske opozarjajo tudi predstavniki drugih panog, so danes v sporočilu za javnost opozorili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in spomnili tudi na stiske čistilcev, malih trgovcev, frizerjev, kozmetikov, tekstilcev in drugih.
"Ukrepi pomoči v interventnem zakonu naj zato veljajo za vse prizadete panoge, ki so bile zaprte ali omejene več kot tri mesece," je poudaril predsednik OZS Branko Meh.
Upravičenci do sofinanciranja regresa bi po navedbah zbornice morali biti vsi, ki jim je bilo poslovanje onemogočeno ali bistveno oteženo najmanj tri mesece v letošnjem letu. Predlagajo tudi, da se zadnji rok za izplačilo letošnjega regresa prestavi na 1. november tudi za delodajalce, ki jih ne zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti in se soočajo z likvidnostnimi težavami, ki so posledica epidemije.
Prav tako naj se povrne nadomestilo za izpad prometa ter 100-odstotno nadomestilo za čakanje na delo doma oz. bruto bruto. Predlagajo tudi, da se sredstva povrnejo neposredno delavcu z namenom, da delodajalec ne zalaga svojih sredstev in nato čaka na povrnitev s strani države.
V OZS pozdravljajo podaljšanje ukrepa izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, a si želijo milejših pogojev za upravičence dodatne pomoči. Upravičenci naj bodo že tisti, ki jim je promet upadel za 50 odstotkov. Do pomoči naj bodo upravičene tudi osebe, ki so davčni dolžniki postali zaradi posledic epidemije (torej je dolg nastal po 13. marcu 2020), navajajo v zbornici.
Še vedno menijo, da podjetjem ne bi bilo treba vračati državne pomoči, če so poslovala uspešno. "Ta sredstva naj podjetja raje namenijo v raziskave in razvoj ali za nagrade zaposlenim," predlagajo v OZS.
Predlagajo tudi, da se pomoč v obliki enkratnega dodatka za turizem razširi na vse dejavnosti, ki jim je bilo poslovanje onemogočeno ali oteženo vsaj tri mesece v letu 2021. Upošteva naj se izpad prometa v višini 10 odstotkov, saj bi pogoj 70 odstotkov po izračunih OZS zajel le nekaj posameznikov.
Ker poslovanje mnogih še ni na ravni pred epidemijo in najbrž še nekaj časa ne bo, OZS predlaga tudi podaljšanje moratorijev kreditov do aprila 2022.
Ob omenjenem pa je zbornica predlagala še dodatne ukrepe, ki bi jih bilo treba po njihovem umestiti v interventni zakon: podaljšanje veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze, skrajšanje plačilnih rokov za prevozne storitve (prevoz potnikov), podaljšanje ukrepa kritja fiksnih stroškov do konca leta, kasnejši rok za izplačilo odpravnine oz. plačilo v več obrokih, povrnitev stroškov testiranj za napotene delavce s strani države pa tudi, da se ukrepi aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoči po interventnih zakonih ne izključujejo.
Gospodarsko ministrstvo na pripombe deležnikov na posebne ukrepe za pomoč turizmu in z njim povezanim panogam, ki jih je epidemija covida-19 močno prizadela, pričakuje do četrtka, zakon pa naj bi bil prihodnji teden nared za obravnavo na vladi.
Vsebina osnutka zakona ni znana, naj pa bi zakon med drugim vključeval podaljšanje mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, pa tudi povračilo stroškov odpovedanih dogodkov za industrijo srečanj, pomoč upravljavcem žičniških naprav in podaljšanje nadomestila za občasne avtobusne prevoznike. Vsak državljan naj bi dobil tudi bon v vrednosti 50 evrov, ki ga bo mogoče ob turizmu in gostinstvu koristiti za širši nabor storitev, denimo kulturne, športne in rekreativne dejavnosti.
Pogovor z LEXI
