Na vladni strani so prepričani, da danes predstavljeni predlog v pomembnem delu upošteva predloge sindikalne strani in prinaša administrativne razbremenitve. Kot so na ministrstvu za javno upravo zapisali v sporočilu po pogajanjih, je predlog pripravljen na podlagi izhodišč, ki jih je vlada sprejela na dopoldanski dopisni seji, in sicer na podlagi dosedanjega poteka pogajanj s sindikati.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je za STA ocenil, da gre pri vladni ponudbi "vzemi ali pusti" za ultimativno, izrazito nepogajalsko pozicijo. Po njegovih navedbah so bili nekateri zelo kritični do takega ravnanja vlade in so se slišale tudi napovedi o zaostritvah, saj tudi nekatera področna pogajanja na podlagi stavkovnih sporazumov iz leta 2018 ne stečejo.
Da bi bilo vendarle treba še nekaj napora vložiti v pogajanja, da bi prišli do predloga, ki bi bil v večji meri sprejemljiv za obe strani, je prepričan tudi vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek. Kot je dejal za STA, pa je končna odločitev glede predloga v rokah sindikatov, ki se bodo na svojih organih do njega opredeljevali do izteka roka v četrtek.
Po Štrukljevih besedah vladni predlog vključuje denimo povečanje nadomestila za malico za 30 centrov na dan, nekaj izboljšav je tudi pri obračunavanju kilometrine pri povračilu potnih stroškov. Vendar pa bi obenem bili nekateri na slabšem, saj bi v mestih ukinili povračilo potnih stroškov v višini cene mesečne vozovnice.
Predvsem pa so na sindikalni strani nezadovoljni, ker so, kot je dejal Štrukelj, na vladni strani "kategorično zavrnili tudi usklajevanje plačnih razredov, ki ga ni že celo desetletje". Kot je pojasnil, je bila zahteva sindikatov, da bi se plačni razredi usklajevali vsaj z inflacijo.
Tudi Počivavšek omenjeno vprašanje izpostavlja kot eno od dveh ključnih točk za presojo sindikatov. Po njegovih besedah gre v tem delu v osnovi za njihovo zahtevo za odpravo osemodstotnega znižanja plačnih razredov iz leta 2012, na pogovore o čemer vladna stran ni bila pripravljena. Tako bo v vsakem primeru, tudi če bo dogovor potrjen, to vprašanje ostalo nerešeno in ga bo potrebno rešiti, je poudaril.
Kot problematičen pa sta oba izpostavila tudi vladni predlog premika izplačilnega dneva, po katerem bi plače javnim uslužbencem izplačevali deseti delovni dan oz. najpozneje 15. v mesecu. Vlada jih s svojimi pojasnili ni prepričala, opozarjajo pa na posledice zamika za zaposlene, ki imajo na ta dan vezane trajnike, kredite.
Prav tako se niso uskladili glede višine letošnjega regresa. Na sindikalni strani so po Štrukljevih besedah za tiste z najnižjimi plačami predlagali 1100 evrov, vlada pa je ponudila 1050 evrov za vse.
