Predlagatelj novele, poslanec SDS Jože Tanko, je spomnil, da lahko državljan pobudo na ustavno sodišče vloži šele, ko izčrpa redna pravna sredstva, torej tudi več let od začetka svojega postopka. Postopek na ustavnem sodišču pa lahko traja še nadaljnje leto, dve ali več. Ustavno sodišče pa da ves čas preverja, ali pobudniki v zadevah v čakalni vrsti še izpolnjujejo vse kriterije za odločanje o zadevi. In tako nekdo, ki se je na ustavno sodišče obrnil na primer zaradi izgube službe, izgubi pravni interes v trenutku, ko dobi novo službo. Tak način je po prepričanju poslanca problematičen. "Ko nekdo prestane sito za vstop na ustavno sodišče, bi to moralo tudi odločiti," je poudaril.
Po oceni zakonodajno-pravne službe DZ tako razmišljanje ni v skladu s pravnimi normami. Kot je pojasnila Damjana Mlakar, mora biti pravni interes podan ves čas nekega sodnega postopka pred vsakim sodiščem, ne le ustavnim. A je Tanko vztrajal, da bi bila taka sprememba v korist državljanov in da bi se pravne dileme razčistile.
Željko Cigler (Levica) je predlog novele ocenil kot "rokohitrski poskus pristriči peruti ustavnemu sodišču" in vladi očital, da odločitve ustavnega sodišča spoštuje in se nanje izgovarja le takrat, ko to pritrdi njeni politiki. Sicer pa da vlada ob sovražni retoriki ustavnemu sodišču očita onemogočanje, zaviranje ali celo preprečevanje boja s covidom-19.
Kljub tem kritikam je predlog novele zakona o ustavnem sodišču dobil zadostno podporo na odboru.
Odbor je danes ob glasovih koalicijskih članov potrdil tudi predlog novele zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami EU. Ta je po navedbah ministrice Lilijane Kozlovič tehnične narave. Novela prinaša uskladitve z novimi direktivami glede jamstev, ki jih uživajo osebe, prijete na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo. Dopolnjujejo se tudi določbe o obdelavi osebnih podatkov. Predlog zakona pa bo po navedbah Kozlovičeve tudi uredil poročanje.
Tina Brecelj z vrhovnega sodišča je sicer povedala, da bodo imeli letos še velike težave s pripravo analiz, ki jih zakon predvideva, bistveno enostavneje pa da bo že prihodnje leto.
Rdečo luč pa so koalicijski člani odbora prižgali predlogu nepovezanih poslancev o amnestiji mariborskih dijakov, ki so jih policisti oglobili na februarskem protestu za odprtje šol. Predlagatelj Branislav Rajić je predlog utemeljil z odpravo neenakosti pred zakonom. Policisti v različnih krajih po državi so namreč enako dejanje obravnavali različno. "V Ljubljani so dijake le opozarjali, v Mariboru pa so jim pisali kazni. Različna je bila tudi obravnava mladoletnih in polnoletnih dijakov, za mladoletne je bil pregon opuščen, polnoletni pa so morali plačati kazni," je povzel.
V Levici so z dopolnilom predlagali, da bi se amnestijo z dijakov razširilo na vse, ki so bili oglobljeni zaradi protestiranja proti vladnim ukrepom. Pomisleke na račun predloga so imeli v zakonodajno-pravni službi DZ. Podpira ga ne niti pravosodno ministrstvo. Ministrica Kozlovičeva je pojasnila, da se vlada sicer strinja, da je pomembno, da se mladi zavedajo družbenih sprememb in da se jih vključuje v obravnavo pomembnih družbenih sprememb, saj se tako oblikujejo v aktivne državljane. A bi predlog opozicijskih poslancev o amnestiji prinesel neenakost, saj zajema le ozko področje in je ozko časovno zamejen glede časa storitve prekrška.
Na današnji seji se je sicer razplamtela razprava o tem, ali odbor sploh lahko deluje, dokler razporeditev mest v delovnih telesih državnega zbora ne upošteva novonastale poslanske skupine nepovezanih poslancev ter zmanjšanja števila poslancev poslanske skupine SMC. Poslanci LMŠ, SAB in Levice so predsednika odbora Blaža Pavlina večkrat pozvali, naj do take odločitve kolegija predsednika DZ sejo prekine. A predsednik odbora njihovega poziva ni upošteval in sejo so speljali v celoti.
