Babiš vztraja, da je lastništvo holdinga prenesl na dva skrbniška sklada februarja 2017, ko je bil finančni minister, v okviru takratnega posebnega protikorupcijskega zakona, ki so ga imenovali lex Babiš. Javno dostopni dokumenti medtem kažejo, da je še vedno dejanski lastnik Agroferta. Do enakega zaključka je prišla tudi Evropska komisija v zadnjem poročilu, ki so ga objavili pozno v petek. Gre sicer za posodobitev leta 2019 objavljenega poročila.
Evropska komisija je v poročilu opozorila, da ima Babiš trenutno ključno vlogo pri vplivanju na sklada. "Nepristransko in objektivno izvajanje funkcij gospoda Babiša je bilo ogroženo zaradi dejstva, da je sodeloval pri odločitvah, ki so vplivale tudi na skupino Agrofert," piše v poročilu.
Podjetja v skupini ne bi smela prejeti evropskih subvencij, so še opozorili pri komisiji, zato obravnavajo vso pomoč, ki jo je Agrofert prejel po februarja 2017, za neupravičeno. "Za vse povezane stroške, že prijavljene komisiji, je potreben 100-odstotni finančni popravek," še piše.
Babiš je na Twitterju zavrnil očitke konflikta interesov, opravljen pregled pa je označil za zmanipuliranega. "Vedno sem upošteval zakone," je dodal.
Vodja glavne opozicijske češke stranke Pirati Ivan Bartoš je pozval Babiša, naj nemudoma naroči Agrofertu, da vrne vse subvencije. Po njihovih informacijah gre za okoli 20 milijard čeških kron (774 milijonov evrov).
Agrofertu pripada okrog 200 podjetij, ki med drugim delujejo v kmetijskem, medijskem in kemičnem sektorju.
