V Bruslju večino načrtov pričakujejo v razmeroma kratkem času. Znano je, da bo zaradi nedavnih volitev precej zamujala Nizozemska, a tudi njen načrt naj bi prispel v tem letu.
V komisiji že vseskozi izpostavljajo, da morajo članice v načrtih zagotoviti pravo ravnotežje med reformami in naložbami, pri čemer morajo pri opredeljevanju reform upoštevati evropska proračunska, reformna in naložbena priporočila, ki se jih določi vsako pomlad.
Med ključnimi cilji načrtovanih reform so viri pri EU danes v Bruslju našteli zagotavljanje učinkovitosti javnih izdatkov in sistema pobiranja davkov, ukrepe na trgu dela ob poudarku na ženskah in ranljivih skupinah, kakovost javne uprave in javnega naročanja, izboljšanje poslovnega okolja, učinkovitost sodnih postopkov ter ustrezne mreže socialne varnosti, vključno s socialnimi stanovanji.
V več primerih se je po navedbah virov pojavil problem financiranja plač za zdravstvene delavce. Evropska zakonodaja za financiranje okrevanja namreč ne dopušča financiranja tekočih stroškov. Razpravljajo pa o možnosti, da se financira uvedba reforme, ki bi vodila v dvig plač.
Načrti morajo upoštevati zeleni in digitalni cilj, torej mora najmanj 37 odstotkov sredstev članica nameniti za zelene naložbe, najmanj petino pa za digitalne projekte. Upoštevati morajo tudi načelo, da ne sme noben projekt škodovati okolju in podnebju.
Številne članice presegajo 37-odstotni cilj in za projekte, ki prispevajo k uresničevanju podnebnih ciljev, namenjajo tudi več kot 50 odstotkov sredstev. Veliko jih presega tudi digitalni cilj 20 odstotkov, so danes pojasnili viri pri EU.
Okoli 30 odstotkov vseh sredstev članice po navedbah virov namenjajo za krepitev zdravstvenih sistemov in socialne kohezije, pri čemer gre za gradnjo novih bolnišnic ali pa tudi za ukrepe v izobraževanju, na primer za pomoč otrokom, da nadoknadijo zaostanek zaradi pandemije.
Članice morajo v načrtih zagotoviti tudi zanesljiv sistem nadzora. Opredeliti morajo jasne in konkretne mejnike in cilje, saj bo njihovo uresničevanje pogoj za izplačilo denarja.
Če članica ne izpolni vseh mejnikov, določenih v nekem obdobju, izplačila ne dobi. Če izpolni večino mejnikov, se sicer komisija lahko odloči, da dovoli delno izplačilo, pri čemer pa sama opredeli višino sredstev.
Po uradni predložitvi nacionalnega načrta ima komisija dva meseca časa, da ga oceni. Ker so načrti izjemno kompleksni, nekateri naj bi imeli tudi po 50.000 strani, ni verjetno, da bo predvideni čas ocenjevanja mogoče skrajšati. Ko svojo oceno poda komisija, so na vrsti članice, ki imajo štiri tedne časa za potrditev načrta.
Če bo načrt, ki ga bo članica uradno oddala, še zelo pomanjkljiv, bo treba nadaljevati pogovore s komisijo. V tem primeru morda ne bo mogoče upoštevati roka dveh mesecev, so danes opozorili viri pri EU.
Komisija je že večkrat povedala, da lahko članice denar dobijo julija, če bodo vse pravočasno ratificirale sklep o lastnih virih, ki je pogoj za zadolžitev na finančnih trgih, in če bodo njihovi načrti potrjeni. Potrjen načrt bo neke vrste pogodba med članico in EU, ponazarjajo v Bruslju.
Vsaka članica je upravičena do 13 odstotkov predfinanciranja. V komisiji upajo, da bo denarja takoj dovolj za vse. Če pa ne bi bilo mogoče pravočasno zagotoviti dovolj denarja za vse, bodo denar razdelili bodisi po načelu pro rata bodisi po načelu, da bodo najprej na vrsti države z načrti, ki so bili najprej potrjeni.
V Bruslju sicer upajo, da bodo članice posredovale načrte, ki bodo dovolj trdni, da bodo prestali test časa, na primer spremembe vlad. Če bo članica načrt želela spremeniti, bo to lahko storila v novih pogajanjih s komisijo. A v tem primeru bo potrebna tudi nova potrditev članic oziroma Sveta EU.
