DZ je sprejel odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020-2022 in za obdobje 2022-2024.
Pri prvem gre za četrto spremembo, ki je, kot je dejal finančni minister Andrej Šircelj, potrebna, ker so se izjemne okoliščine, povezane z epidemijo, od jeseni, ko je bil odlok nazadnje prilagojen, bistveno okrepile, kar ima vpliv na vse javne blagajne. Spremenila se je tudi makroekonomska napoved, zato učinkov ukrepov na javne finance v času priprave sprememb proračuna države za leto 2021 ni bilo možno načrtovati, je dodal.
S spremembami bodo po Šircljevih besedah omogočili nadaljnje nemoteno financiranje vseh ukrepov, določenih v interventnih zakonih.
Letos se bo zgornja meja izdatkov javnih financ glede na mejo, določeno novembra lani, zvišala s 24,9 milijarde na 25,3 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 8,6 odstotka BDP. Zgornja meja izdatkov proračuna se bo zvišala za 800 milijonov evrov na 14,32 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj naj bi znašal 8,6 odstotka BDP.
V naslednjih letih je predvideno postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, in sicer naj bi ta v letu 2022 znašal 5,7 odstotka BDP pri zgornji meji porabe 25,050 milijarde evrov, v letu 2023 3,8 odstotka BDP pri zgornji meji porabe 25,045 milijarde evrov in v letu 2024 2,8 odstotka pri zgornji meji porabe 25,430 milijarde evrov.
Postopno naj bi upadal tudi proračunski primanjkljaj: v letu 2022 naj bi znašal 4,9 odstotka BDP in zgornja meja porabe 13,30 milijarde evrov, v letu 2023 3,6 odstotka BDP in zgornja meja porabe 13,06 milijarde evrov ter v letu 2024 2,5 odstotka BDP in zgornja meja porabe 12,75 milijarde evrov.
Odlok za naslednja leta je pripravljen v času velike negotovosti, je dejal minister, se pa ta negotovost zmanjšuje glede na precepljenost in "tukaj smo na dobri poti, da bomo v teh letih, predvsem v letih 2023 in 2024, živeli in seveda tudi gospodarili v popolnoma normalnih okoliščinah". Minister pričakuje, da bo Evropska komisija podaljšala izjemne okoliščine in s tem odstopanja od veljavnih pravil in s tem tudi omogočila, da v letu 2022 ne bodo sledili strogemu fiskalnemu pravilu.
V koaliciji ter v DeSUS in SNS so poudarjali, da so višji izdatki nujni za podporo gospodarstvu in ljudem v času epidemije ter da je vlada pri tem ravna pravilno in učinkovito. V opozicijskih SD, LMŠ in SAB so na drugi strani opozarjali na visoko rast zadolženosti. Strinjali so se, da so izdatki zaradi epidemije potrebni, a opozarjali, da vlada presežno troši tudi za namene, ki niso neposredno povezani s posledicami epidemije. Izpostavili so tudi, da niso jasni finančni učinki napovedanih davčnih sprememb.
Tudi nepovezani poslanci so menili, da podpornih ukrepov zaradi epidemije ne gre prehitro zmanjšati, a so opozorili na veliko nedorečenost manka v prihodnjih letih zaradi napovedanih sprememb pri dohodnini in uvedbe socialne kapice.
