Predlog je predvideval združitev Agencije za energijo, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, Javne agencije RS za varstvo konkurence, Javne agencije RS za varnost prometa, Javne agencije za civilno letalstvo RS in Javne agencije za železniški promet RS v novo Javno agencijo RS za trg in potrošnike.
Ta naj bi opravljala naloge na področju trga z energijo, elektronskih komunikacij, poštnih storitev, medijev in avdiovizualnih storitev, prometa, zagotavljanja varstva konkurence in varstva potrošnikov. Nanjo bi se tako prenesle tudi nekatere naloge s področja varstva potrošnikov, ki jih sedaj opravlja gospodarsko ministrstvo.
Agencijo za zavarovalni nadzor in Agencijo za trg vrednostnih papirjev pa je želela vlada združiti v novo Javno agencijo RS za finančne trge. Ta bi opravljala naloge na področju zavarovalnega nadzora in trga vrednostnih papirjev.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc je ob današnji prvi obravnavi predloga v DZ med razlogi za povezovanje izpostavil bolj sistematično in celostno obravnavo trga in njegovih udeležencev, pregledno enotno in celovito določanje ciljev načrtovanja razvoja, politik in programov, večjo učinkovitost in povečanje neodvisnosti.
"V predlogu zakona na več mestih krepimo neodvisnost in samostojnost novih agencij, določamo jasno strukturo upravljanja z veččlanskim svetom in upravo. Vsak od navedenih organov bo imel jasno določene pristojnosti," je poudaril.
Opozicije vlada s predlogom ni prepričala. "Povsem očitno je, da bo s takšno združitvijo ključnih regulatorjev trga nadzora manj. In nenazadnje je jasno, da si vlada poskuša olajšati politično usmerjanje delovanja teh institucij; lažje je namreč usmerjati dve superagenciji kot osem samostojnih agencij," je bila ostra Nataša Sukič iz Levice.
"V Listi Marjana Šarca smo prepričani, da je poglavitni motiv politično podrejanje pomembnih podsistemov države in omogočanje neposrednega nadzora oziroma vmešavanje v delo po naravi sicer neodvisnih in avtonomnih regulatorjev," se je strinjal Rudi Medved.
Poslanka Meira Hot iz SD je izpostavila, da mora vsaka od nadzornih agencij že zaradi evropskih predpisov uživati visoko stopnjo neodvisnosti ter imeti zagotovljene finančne in kadrovske kapacitete za izvajanje svojih nalog.
V SAB se po besedah Maše Kociper sprašujejo, ali vlada Janeza Janše s pomočjo zvestih poslancev iz DeSUS in SNS v tem mandatu le uresničuje dolgoletni agendi, ki močno dišita po avtokraciji. Kot prvo je izpostavila demografski sklad, druga pa je združevanje agencij. "In pri njej zaznavamo prav enak modus operandi kot pri demografskem skladu. Menjavo vodstev, pridobitev vpliva in s tem večjega nadzora," je dejala.
Robert Polnar (DeSUS) je ocenil, da se predlagatelji lotevajo kreativne rekonstrukcije pomembnega dela slovenskega javnega sektorja. Poslanci poslanske skupine DeSUS, ki imajo sicer različne poglede na procese, po Polnarjevih besedah izpostavljajo, da morajo biti ti postopki skrbno, načrtno pripravljeni, še posebej, ker se nanašajo neposredno na ljudi.
V NSi so predlog podprli. "Sedaj se nahajamo v trenutku, ko lahko s pomočjo tehnologije oziroma digitalizacije, pa tudi z bolj vitko upravo, naredimo korak naprej k bolj učinkovitemu delovanju države," je poudaril Andrej Černigoj (NSi). Tudi v poslanski skupini SMC so bili prepričani, da se z načrtovanim preoblikovanjem agencij ustvarja mnogo sinergij. Kot je dejal Dušan Verbič iz omenjene stranke, verjamejo, da bi agenciji nudili boljši in učinkovitejši servis.
V nadaljevanju razprave so bila mnenja poslancev podobna - koalicija je naštevala prednosti združevanja agencij, del opozicije pa je opozarjal na slabe posledice.
Marko Pogačnik (SDS) je stopil v bran predlogu zakona in izpostavil, da je takšna pot pravilna. "Prepričan sem, da z združevanji na trgu dobimo več pozitivnih kot negativnih stvari. Predvsem gre tukaj za pozitivne sinergije, zaradi vsebinskega povezovanja," je poudaril.
"Imate analizo, ki je podlaga, da se to greste? Nimate. Imate pozitivne učinke tega združenja, kaj bodo pozitivni učinki? Nimate, ker jih ni," je izpostavila Alenka Bratušek (SAB).
Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je izrazil pričakovanje, da bo ministrstvo podalo še nekaj pojasnil. Med drugim upa, da bo na agencijah ostalo strokovno osebje, meni pa, da bo treba oklestiti birokratske sfere.
Suzana Lep Šimenko (SDS) je opozicijske poslance pozvala, naj k predlogu, ko bo zakon v drugi obravnavi, podajo dopolnila, "da naredimo ta zakon seveda še boljši, v kolikor sedaj ocenjujete, da ni". "En sam amandma boste dobili, in to je zbiranje podpisov za referendum," ji je odvrnila Sukičeva.
Na koncu je DZ predlog zakona zavrnil s 46 proti in 42 glasovi za.
Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je po glasovanju za STA dejal, da je bilo pri tem zakonu veliko različnih stališč in "treba je vedeti, da je tudi veliko lobiranja v ozadju". "Pričakovali smo, da bo zelo na tesno, a da bo vseeno zadeva šla čez. Za zdaj ni, s tem pa se sprosti prostor za druge zakonodajne postopke," je pojasnil. V prihodnje se bodo poskušali uskladiti, poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za vse in zakon ponovno vložiti v postopek, je napovedal. Menijo namreč, da je to dobra rešitev, ki prinaša več dobrih kot slabih strani. "Za zdaj pa ni bilo dovolj glasov in to je pač demokracija," je dodal.
Zatrdil je, da to ne bo vplivalo na odnose v koaliciji oz. z DeSUS, saj so v tej stranki povedali, da se bodo pri posameznih glasovanjih opredeljevali po svoje. "Tu so očitno bili lobisti uspešni in so jih prepričali, da zadeva morda ni dobra za upokojence. A bomo poskušali na pravi način doseči, da bodo razumeli dobrobit zakona. Če bo to uspelo, bomo ponovili, sicer se bomo ukvarjali z drugo zakonodajo," je napovedal.
Vodja poslancev SMC Gregor Perič obžaluje, da zakon ni dobil zelene luči DZ. Kot je povedal za STA, verjame, da bodo v prihodnje z dodatnimi pogovori uspeli pojasniti pozitivne učinke krepitve konkurenčnosti, saj s tem zvišujemo kakovost storitev in znižujemo ceno.
