Umar v poročilu, ki ga pripravi vsako leto in s katerim spremlja uresničevanje Strategije razvoja 2030, v sredo pa ga je obravnavala vlada, ugotavlja, da je kriza, ki je nastopila zaradi epidemije covida-19, prekinila nekajletno gospodarsko konjunkturo in ugodna gibanja na trgu dela, pri čemer so vladni ukrepi znatno ublažili posledice epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo, ugotavlja Umar.
Slovenija se je sicer v času pred epidemijo ter po finančni in gospodarski krizi vrnila na pot razvojnega dohitevanja, ob tem dosegla zgodovinsko visoke stopnje zaposlenosti in ugodne vrednosti kazalnikov vključenosti, postopno se je zviševala tudi učinkovitost rabe virov in energije. V leto 2020 pa je po navedbah urada vstopila tudi z nekaterimi nerešenimi razvojnimi izzivi, ki so se z epidemijo še poglobili, številni pa tudi povečali ranljivost Slovenije v tem obdobju.
Razvojno dohitevanje v preteklih letih je le v manjši meri temeljilo na povečanju produktivnosti, kar je tesno povezano s prenizkimi investicijami, zlasti v različne oblike neoprijemljivega kapitala. "Zato bo treba v fazi okrevanja okrepiti investicijsko dejavnost in nadomestiti doslej premalo obravnavano pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti prihodnosti," meni Umar.
Zaradi visoke izpostavljenosti mladih začasnim zaposlitvam se je v 2020 nadpovprečno povečala njihova brezposelnost. Še zlasti pa se je po navedbah urada med epidemijo zaostrila problematika sistemov socialne zaščite - dolgotrajne oskrbe, zmogljivosti zdravstvenega sistema in čakalnih dob, dolgoročne vzdržnosti financiranja, še posebej izdatkov za pokojnine.
Pereč problem z vidika okolja pa so prepočasno uvajanje sprememb v smeri nizkoogljičnega krožnega gospodarstva, visoki izpusti toplogrednih plinov iz prometa, večletna stagnacija obnovljivih virov energije in premalo trajnostna raba prostora.
Umar tako med ključnimi dolgoročnimi razvojnimi izzivi Slovenije, ki jih je analiziral v letošnjem poročilu, izpostavlja pospešitev rasti produktivnosti, vključujoč družbeni razvoj in medgeneracijsko solidarnost, pospešen prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo ter krepitev razvojne vloge države in njenih institucij.
Pri rasti produktivnosti izpostavlja krepitev raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij z večjim poudarkom na prebojnih inovacijah, hitrejšo digitalno preobrazbo z uvajanjem novih poslovnih modelov, storitvizacijo ter uvajanjem pametnih tovarn in drugih najzahtevnejših tehnologij ter večja vlaganja v človeške vire in razvoj kadrov prihodnosti, vključno s prekvalifikacijo zaposlenih, za lažji prehod na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in nižjim ogljičnim odtisom.
Za vključujoč družbeni razvoj in medgeneracijsko solidarnost bi bilo treba ustrezno urediti financiranje in povečati zmogljivosti sistema dolgotrajne oskrbe in zdravstva, s celovito pokojninsko reformo zagotoviti javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in dostojne pokojnine, zagotoviti zadosti delovne sile tudi z aktivnim vključevanjem priseljencev v socialno in družbeno življenje, okrepiti vseživljenjsko učenje in prilagoditi delovna mesta za daljšo delovno aktivnost in večjo vključenost starejših v družbo, okrepiti kulturo dialoga in procese demokratičnega soodločanja, komuniciranja in posvetovanj vseh relevantnih deležnikov, tudi civilne družbe, ter spodbujati zdrav način življenja.
Za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo bo po navedbah Umarja potrebno ustrezno spodbujanje trajnostne mobilnosti ter razširitev in posodobitev infrastrukture zanjo, tudi z uporabo sodobnih tehnoloških rešitev. Poleg tega bo treba uvesti nove nizkoogljične krožne poslovne modele, vključno z učinkovitejšim ravnanjem z odpadki, ter bistveno povečati zmogljivosti za večjo rabo obnovljivih virov energije, predvsem z učinkovitejšim umeščanjem projektov v prostor.
Razvojno vlogo države in njenih institucij bi okrepili z izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij za pravočasno prepoznavanje ter usklajeno in učinkovito obravnavanje razvojnih izzivov, izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja ter s prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in izdatkov s krepitvijo njihove razvojne komponente.
"V tej smeri bi veljalo čim bolj izkoristiti finančna sredstva Evropske komisije, iz tega naslova pa še posebej povečati delež razpoložljivih sredstev za krepitev raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij, hitrejšo digitalno preobrazbo in učinkovit prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, saj bomo le tako usmerjeno in učinkovito reševali ključne razvojne izzive Slovenije," meni Umar.
