Velik del lanskega leta so namreč sodišča bolj ali manj obravnavala le nujne zadeve, kar je povzročilo "določen upad storilnosti sodstva, čeprav ne na vseh področjih v enaki meri". "Na nekaterih področjih se je kljub epidemiji covida-19 ohranil pozitiven trend nadaljnjega zmanjševanja števila nerešenih zadev," so med drugim zapisali v poročilu. Pri tem so navedli znižanje števila nerešenih zadev zaradi narave dela na višjih in na vrhovnem sodišču.
Poročilo kaže, da je bila storilnost sodišč nižja kot v preteklih letih, saj je število rešenih zadev upadlo za 12 odstotkov, število nerešenih zadev pa je naraslo za pet odstotkov. Kljub temu pa so sodišča lani skorajda v celoti, 99-odstotno, obvladovala število prejetih zadev. Na nekaterih področjih so tudi ohranila pozitiven trend nadaljnjega zmanjševanja števila nerešenih zadev, in sicer - na izvršilnem področju ter na področju prekrškov in postopkov zaradi insolventnosti, je razvidno iz poročila.
Upadanje števila rešenih zadev na skoraj vseh področjih, kar je trend nekaj zadnjih let, na vrhovnem sodišču pripisujejo naraščanju deleža zahtevnejših zadev med nerešenimi zadevami, novim pristojnostim sodišč in zadevam z večjim številom strank. Letos bo zato treba temu vprašanju po navedbah sodišča nameniti posebno pozornost in poiskati razloge.
Kot izjemno pomembno za uspešnost in učinkovitost sodstva so izpostavili informatizacijo sodnih postopkov, ob čemer dodajajo, da sodstvo že več let pospešeno dela na popolni informatizaciji sodnih postopkov, vključno z e-vročanjem, e-spisom in e-hrambo. V prvem delu letošnjega leta so zaživele tudi elektronske sodne dražbe.
Posamezne podatke iz letnega poročila je sicer v nagovoru ob odprtju sodnega leta februarja izpostavil že predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki je delo sodišč v lanskem letu ocenil kot zadovoljivo. Tudi zdaj na vrhovnem sodišču še vedno menijo, da je sodna veja oblasti dobro organiziran in utečen mehanizem, ki se je sposoben ustrezno odzvati tudi na krizne razmere.
Pri tem pa opozarjajo na pomen podpore ostalih vej oblasti ter njihovo konstruktivno sodelovanje. Kot pozitivno izpostavljajo vključenost predsednika DZ in predsednika vlade v iskanje rešitev glede pomanjkljive zakonodaje ter kadrovskih in prostorskih težav v sodstvu.
Po nekajletnih prizadevanjih je vendarle prišlo tudi do premikov pri urejanju prostorskih pogojev za delo sodišč v Ljubljani, saj je ministrstvo za pravosodje imenovalo posebno delovno skupino, ki pripravlja razrez potrebnih prostorskih in drugih pogojev za predvideno novo sodno stavbo za prvostopenjsko sodstvo na že pridobljeni lokaciji v Ljubljani, so pojasnili. Kot težavo pa so izpostavili zastoj pri spremembah sodniške zakonodaje in pogajanjih glede plač sodnikov.
