Banka Slovenije je oktobra lani na ustavno sodišče naslovila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o Banki Slovenije v delu, ki se nanaša na možnost, da računsko sodišče izvede revizijo pravilnosti in smotrnosti praks nadzora Banke Slovenije. Ustavno sodišče je tako odločalo o zahtevi za oceno ustavnosti drugega stavka druge alineje drugega odstavka 52.a člena zakona o Banki Slovenije in drugega člena dopolnjenega zakona o Banki Slovenije.
Že pred tem je odločalo o njenem predlogu za začasno zadržanje zakona, čemur ni ugodilo, 8. aprila pa je presodilo, da določbe zakona in novele zakona v navedenih delih niso neustavne, izhaja iz odločbe sodišča, ki jo je to objavilo danes.
Banka Slovenije je trdila, da izpodbijani določbi nista jasni in pomensko določljivi. Vendar ustavno sodišče s tem ni soglašalo in navedlo, da ju je mogoče razložiti. Revidiranje pravilnosti praks nadzora Banke Slovenije obsega tudi preverjanje skladnosti praks nadzora s predpisi, je ocenilo. Prav tako sme računsko sodišče revidirati vse segmente poslovanja Banke Slovenije v navedenem obdobju, razen tistih, ki so izrecno izvzeti, je zapisalo. Tega po mnenju ustavnega sodišča tako ni mogoče šteti za omogočanje samovolje ali arbitrarnosti računskega sodišča.
"V razmerju med dvema oblastnima javnopravnima organoma možnosti enega od njiju, da si v jasno, čeprav lahko zelo široko določenem okviru, sam diskrecijsko izbira, katera konkretna ravnanja drugega organa bo revizijsko ocenjeval v posameznih obdobjih svojega dela, ni mogoče šteti za omogočanje samovolje oz. arbitrarnosti," je zapisalo ustavno sodišče in pojasnilo, da očitke Banke Slovenije, da izpodbijana ureditev ne bi smela omogočati revidiranja njenih posamičnih in konkretnih odločitev pri izvajanju nadzora, ustavno sodišče obravnava pri oceni skladnosti z ustavno pravico do sodnega varstva.
Banki Slovenije ni uspelo izkazati, da njene očitke utemeljujejo jamstva prava EU o neodvisnosti centralnih bank. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da izpodbijana ureditev dopušča revidiranje računskega sodišča le glede nalog in pristojnosti Banke Slovenije zunaj pravnih struktur EU, za katere ne veljajo jamstva neodvisnosti iz primarnega in sekundarnega prava EU.
Ustavno sodišče je zapisalo, da se načelo samostojnosti centralne banke iz prvega odstavka 152. člena ustave ne razteza na njeno celotno delovanje, temveč le na opravljanje nujnih funkcij, ki jo opredeljujejo kot centralno banko. Samostojnost centralne banke pomeni predvsem njeno neodvisnost pri izvrševanju monetarne politike. Ustava pa Banki Slovenije ne zagotavlja neodvisnosti pri opravljanju bančnega nadzora, je navedlo in dodalo, da bi zakonodajalec lahko nadzor bančnega poslovanja zaupal tudi drugemu subjektu.
"Monetarne neodvisnosti centralne banke in neodvisnosti nadzora bančnega poslovanja ni mogoče enačiti (...) Razlika je posledica dejstva, da nadzora bančnega poslovanja ne opravlja nujno centralna banka, medtem ko je izvajanje monetarne neodvisnosti njena temeljna funkcija (...) Monetarna neodvisnost in neodvisnost bančnega nadzora se razlikujeta tudi v stopnji in intenzivnosti demokratičnega nadzora," je navedlo ustavno sodišče.
Računsko sodišče je medtem v začetku lanskega decembra poročilo o reviziji izvajanja nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije že objavilo. Ugotovilo je, da je bila Banka Slovenije pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti in upravljanja s kreditnim tveganjem v letih 2008 do 2013 delno uspešna. Pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank na ustreznih podlagah pa je bila po njegovih ugotovitvah neuspešna.
Ljubljana, 19. aprila (STA)
Foto: STA
