Komisija je danes predstavila motor, ki bo črpal gorivo za zagon sklada za okrevanje, imenovanega NextGenerationEU, osrednjega vzvoda unije za spoprijemanje s pandemijo, je ob predstavitvi strategije povedal evropski komisar za proračun in upravo Johannes Hahn.
Komisija bo na zadolžitev na finančnih trgih pripravljena julija. A nujna pogoja za zadolžitev sta ratifikacija sklepa o lastnih virih in priprava dobrih nacionalnih načrtov za okrevanje, na podlagi katerih bodo članice črpale sredstva, je opozoril Hahn.
Sklep o lastnih virih, ki bo komisiji omogočil zadolževanje in s tem financiranje okrevanja, je doslej ratificiralo 17 članic, tudi Slovenija. Komisar je danes naštel tiste, ki ga še niso ratificirale: Nemčija, Estonija, Poljska, Madžarska, Avstrija, Finska, Romunija, Nizozemska, Irska in Litva.
Koliko članic je doslej posredovalo končne osnutke načrtov za okrevanje, komisar ni povedal. Članice naj bi to storile do konca meseca, nato ima komisija dva meseca časa, da jih oceni, nato pa Svet EU še en mesec, da jih potrdi.
Hahn je sicer danes nakazal, da bodo denar najprej dobile tiste članice, ki bodo najprej posredovale ustrezne nacionalne načrte. Predvidenega je 13 odstotkov predfinanciranja, ki ga je po komisarjevih besedah mogoče izvesti v dveh mesecih, julija in septembra.
Velik potencialni problem je nemško ustavno sodišče s sedežem v Karlsruheju, ki je v preteklosti že večkrat postavilo pod vprašaj ključne odločitve unije. Sodišče je namreč zadržalo ratifikacijo v Nemčiji, dokler ne obravnava več prejetih pritožb glede te evropske zakonodaje.
A Hahn pravi, da nimajo načrta B in da težav ne pričakuje, saj da so ukrep prehodno uskladili z mnenji strokovnjakov za ustavno pravo.
V povprečju je predvideno zadolževanje za približno 150 milijard evrov na leto. Ves dolg naj bi unija odplačala do leta 2058. Tudi glede tega je sicer še ogromno neznank. Doslej so bile članice zelo zadržane glede novih virov polnjenja skupne blagajne. Komisija naj bi prve konkretne predloge za uvedbo novih lastnih virov predstavila do konca junija.
Strategija zadolževanja bo komisiji omogočila, da za članice EU in njihove državljane po potrebi mobilizira vsa sredstva pod najugodnejšimi pogoji, poudarjajo v Bruslju. Pričakuje se negativno obrestno mero za prve obveznice.
Komisija je v današnjem sporočilu komunicirala v tekočih cenah, zato omenja znesek 800 milijard evrov. Doslej je komunicirala o znesku 750 milijard evrov v stalnih cenah iz leta 2018. Tekoče cene vključujejo učinke inflacije in so tako običajno višje.
