Med postopkom, ki ga je informacijski pooblaščenec začel po uradni dolžnosti, je policija podala več pojasnil, pregledano je bilo tudi delovanje sistema, sistemskih nepravilnosti pa niso ugotovili. Kot navajajo pri informacijskemu pooblaščencu, sistem sicer temelji na biometrični obdelavi osebnih podatkov, a ne omogoča identifikacije. Omogoča namreč le "primerjavo po podobnosti opisanemu storilcu in deluje le znotraj policijskega informacijskega sistema".
Postopek po navedbah informacijskega pooblaščenca poteka tako, da se fotorobot ali posnetek (npr. izdelan iz videonadzornega sistema) storilca kaznivega dejanja kot slika neznane osebe vnese v evidenco fotografij oseb, fotografiranih v različnih kazenskih postopkih, modul pa nato opravi avtomatsko primerjavo. Rezultat primerjave je seznam oseb, razvrščenih po podobnosti opisanemu storilcu, končno identifikacijo osebe pa vedno ročno opravi še strokovnjak za primerjavo obraznih značilnosti, navajajo.
Informacijski pooblaščenec tudi ni ugotovil, da bi bilo sistem mogoče uporabljati na način, ki bi omogočal neposredno primerjavo fotografij, ki se nahajajo na spletu ali kje drugje izven sistema policije, s fotografijami iz evidence. "Policija mora torej fotografijo, ki jo želi primerjati s fotografijami iz evidence, predhodno vedno vnesti v svoj informacijski sistem, kjer potem lahko opravi primerjavo s pomočjo modula," so zapisali.
Policija po navedbah informacijskega pooblaščenca zatrjuje, da avtomatizirano primerjavo fotografij izvaja zgolj pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, ne pa tudi pri opravljanju drugih policijskih nalog, informacijski pooblaščenec "pa v postopku ni odkril dokazov in indicev, ki bi kazali drugače". "V praksi bi sicer lahko prihajalo do uporabe modula tudi za namene, ki jih zakon ne dopušča, a ima policija hkrati vzpostavljene tudi sistemske varovalke," so zapisali.
Pri informacijskem pooblaščencu so sicer v zadnjih mesecih prejeli nekaj informacij in prijav z izraženim sumom, da bi policija avtomatizirano primerjavo fotografij lahko uporabljala tudi za identifikacijo udeležencev različnih shodov v Sloveniji, kar zdaj preverja v dveh ločenih inšpekcijskih postopkih. Ob tem navajajo, da bi takšna uporaba sistema pomenila njegovo nezakonito uporabo.
