Kljub uspehom, kot sta spodbujanje skupnega standarda EU za vtiče za polnjenje električnih vozil in izboljšanje dostopa do različnih omrežij polnilnih naprav, še vedno obstajajo ovire za potovanje z električnim vozilom po EU, so v torek predstavljenem poročilu poudarili na Evropskem računskem sodišču.
Revizorji so ugotovili, da se razpoložljivost javnih polnilnih postaj med državami bistveno razlikuje, da plačilni sistemi niso usklajeni in da uporabniki nimajo na voljo dovolj informacij v realnem času.
Lani se je zaradi pandemije covida-19 število registriranih novih vozil na splošno sicer zmanjšalo, vendar se je tržni delež električnih vozil in priključnih hibridov znatno povečal, so zapisali, ob tem pa poudarili, da se omrežja polnilnih naprav ne razvijajo enako hitro.
"Za elektromobilnost je potrebna zadostna infrastruktura za polnjenje. Za izgradnjo te infrastrukture pa je potrebna večja gotovost glede uporabe električnih vozil," je povedal član evropskega računskega sodišča Ladislav Balko, ki je pristojen za poročilo.
Po njegovih besedah je bil lani vsak deseti nov avtomobil, prodan v EU, vozilo z električnim napajanjem, vendar infrastruktura za polnjenje po EU ni enakomerno dostopna. "Menimo, da bi morala komisija storiti več za podpiranje pokritosti z omrežjem po celi EU ter zagotoviti, da je financiranje usmerjeno tja, kjer je najbolj potrebno," je dejal Balko.
Kot so še ugotovili na računskem sodišču, financiranje iz Instrumenta za povezovanje Evrope ni bilo vedno usmerjeno tja, kjer je bilo najbolj potrebno, poleg tega pa ni bilo jasnih in koherentnih ciljnih vrednosti niti konsistentnih minimalnih zahtev glede infrastrukture na ravni EU.
Ker zdaj poteka revizija ključnega okvira politike in zakonodaje na področju elektromobilnosti, revizorji priporočajo, naj Evropska komisija pripravi strateški načrt za dosego ciljnih vrednosti glede infrastrukture za polnjenje ter določi minimalne standarde in zahteve.
Priporočajo tudi, naj se financiranje dodeljuje na podlagi objektivnih meril in analiz vrzeli ter naj se zagotovi, da se pri sofinanciranih projektih zagotavlja trajnostnost in nediskriminatorna možnost dostopa za vse uporabnike.
Z evropskim zelenim dogovorom si EU prizadeva zmanjšati emisije toplogrednih plinov iz prometa za 90 odstotkov do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. Promet pomeni približno četrtino vseh emisij toplogrednih plinov v EU, večinoma (72 odstotkov) iz cestnega prometa. Bistven del zmanjšanja emisij iz cestnega prometa naj bi se dosegel s prehodom na alternativna goriva z manjšimi emisijami ogljika.
