Ustavno sodišče je sprejelo v obravnavo pobude, ki izpodbijajo določbe zakona, ki urejajo omejitev sodnega varstva le na ugotavljanje odškodninske odgovornosti Banke Slovenije in ustrezno ločitev pravd iz prej začetih enotnih postopkov, pogoje in postopek za izplačilo pavšalnega nadomestila, izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, nekatera procesna vprašanja odškodninskih postopkov, omejitev višine odškodnine in njeno obrestovanje ter nadzor in prekrškovno odgovornost v zvezi z obveznostjo, da se zaupni dokumenti iz virtualne podatkovne sobe uporabijo izključno za namen teka odškodninskih postopkov.
To je sklenilo na seji 1. aprila v postopku za preizkus pobud Zdenka Fritza, Tadeja Kotnika, ki ga zastopa Aleš Kaluža, ter Janeza Žagarja in drugih, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek in partnerji. Ob tem pa je zavrglo njihovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 10. odstavka 25. člena zakona, ki zapoveduje javno objavo podatkov o tožnikih le za tožnike, ki dejansko vložijo tožbo na podlagi 25. člena zakona, torej nujno po njegovi uveljavitvi 19. decembra 2019, so danes sporočili iz ustavnega sodišča.
Sodišče je zapisalo, da bi moralo zavreči tudi ostale njihove pobude, vendar da "so okoliščine tega primera izjemne". Kot so pojasnili, so "pobudniki v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki in tisti v podobnem položaju zaradi izbrisa lahko odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni".
Ustavno sodišče je zapisalo, da mora pri tem odločanju upoštevati tako potek časa od izbrisa kvalificiranih obveznosti bank kot velik širši javni interes za čimprejšnjo rešitev vprašanja ustavnosti zakona, ki ureja pravice in obveznosti večjega števila z izbrisom kvalificiranih obveznosti prizadetih oseb in obstoj katerega zahteva človekova pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena ustave. "V takšnih okoliščinah ustavno sodišče ocenjuje, da bi napotitev pobudnikov na formalno in materialno izčrpanje sodnega varstva, upoštevaje tudi hkratno prekinitev postopkov, v katerih bi izpolnili pogoj izčrpanja, pomenila ogrožanje človekovih pravic iz četrtega odstavka 15. člena in prvega odstavka 23. člena ustave," so poudarili.
Ob tem so zatrdili, da oblikovanje izjeme za tako specifičen primer ne pomeni splošnega odstopa od zahteve po subsidiarni vlogi ustavnega sodišča. "Položaj pobudnikov tako narekuje zaključek, da je v tej zadevi treba odstopiti od običajne zahteve po izčrpanju pravnih sredstev, ki bi v okoliščinah primera zanje delovala pretrdo," so navedli in dodali, da po njihovi presoji te pobude odpirajo tudi pomembna ustavnopravna vprašanja, ki so tesno povezana z vprašanji iz zadeve, v kateri so zadržali izvrševanj tega zakona.
Medtem ko ustavno sodišče v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije čaka na odgovore Sodišča EU in je do takrat postopek prekinilo, je Banka Slovenije za iskanje rešitve, s katero bi se zagotovilo sodno varstvo po izbrisih v bankah, oktobra lani aktivirala skupino pravnih strokovnjakov.
"Ideja je, da skupina neodvisnih, uglednih strokovnjakov na podlagi svojega poglobljenega razumevanja ne samo razmer na ožjem strokovnem področju, ampak tudi z vidika delovanja celotne družbe, v nekaj mesecih pripravi rešitev, ki bo skladna z veljavno pravno ureditvijo v Sloveniji in EU," je takrat povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Skupina sedaj počasi zaključuje svoje delo.
Ljubljana, 12. aprila (STA)
Foto: STA
