c S

Epidemija vplivala na nekatera delovna področja mariborskega sodišča

04.04.2021 10:16 Maribor, 04. aprila (STA) - Epidemija je vplivala tudi na poslovanje mariborskega okrožnega sodišča s pripadajočimi okrajnimi sodišči v Mariboru, Slovenski Bistrici in Lenartu, saj je bilo v tem času dvakrat v pretežni meri vezano zgolj na reševanje nujnih zadev, je za STA povedala predsednica sodišča Okrožnega sodišča v Mariboru Alenka Zadravec.

Kot je pojasnila Zadravčeva, so na njihovih sodiščih lani v primerjavi z letom 2019 skupaj beležili za dobrih enajst odstotkov nižji pripad vseh zadev. Teh je bilo namreč leta 2019 75.090, lani pa se je številka ustavila pri 66.763.

"Kljub temu smo na določenih pravnih področjih beležili večji pripad zadev. To velja predvsem pri kazenskih zadevah, na okrožnem sodišču pri družinskih zadevah, na okrajnih pa tudi pri zadevah, ki se tičejo postavitve odrasle osebe pod skrbništvo," je povedala predsednica sodišča.

Na račun nižjega pripada zadev ter omejenega poslovanja sodišč so lani v primerjavi z letom prej rešili za 14 odstotkov manj zadev, in sicer 66.661, leta 2019 pa 77.546. Kljub temu so praktično obvladovali pripad, saj so rešili le malenkost manj vseh zadev, ki so jih prejeli.

Število vseh nerešenih zadev mariborskega sodnega okrožja se je lani povečalo za dobrega pol odstotka, saj jih je sodišče ob koncu leta 2019 beležilo 11.057, ob koncu lanskega leta pa 11.123. Najbolj se je številka povečala pri nenujnih zadevah, kjer narokov zaradi omejenega poslovanja niso mogli razpisovati.

Po besedah Zadravčeve je epidemija na nekaterih pravnih področjih vplivala na nižji pripad, na drugih pa ne, saj je bil pripad zadev na kazenskem področju ter na področju družinskih zadev celo višji. Nerešeni sodni zaostanki so ostali na ravni leta 2019, saj je bilo teh ob koncu leta 2020 4439, ob koncu leta 2019 pa 4434.

Število nerešenih zaostankov se je v pomembnejših zadevah z 2221 lani povečalo na 2799, medtem ko so močno znižali nerešene sodne zaostanke v ostalih zadevah, ki se v glavnem rešujejo brez naroka. Teh je bilo konec leta 2019 še 2213, konec lanskega pa 1640.

Nasploh sta epidemija in zaradi nje omejeno poslovanje najbolj vplivala na tiste oddelke oziroma na tiste zadeve, kjer narokov in drugih procesnih dejanj, kjer je fizično prisotnost strank ali drugih udeležencev postopka nujna. Gre predvsem za pravdne in nepravdne zadeve, nenujne kazenske in seveda zapuščinske zadeve.

Povečanega števila stečajev pravnih oseb v letu 2020 še ni bilo opaziti, saj je bilo teh 146, kar je manj kot v predhodnih dveh letih. Leta 2019 so na njihovem območju našteli 173, leta 2018 pa 172 novih stečajnih zadev.

Ker je epidemija terjala uvedbo različnih varnostnih ukrepov, so že marca in aprila lani pregledali in premerili vse razpravne dvorane na okrožnem sodišču, po potrebi prilagodili postavitev pohištva v razpravnih dvoranah in opravili analizo, koliko udeležencev je lahko hkrati največ prisotnih v njih.

Naroke v posamezni zadevi tako razpišejo v posamezni razpravni dvorani glede na število vabljenih udeležencev. Kot pravi Zadravčeva, je za zdaj razpravnih dvoran dovolj, nimajo pa večje razpravne dvorane, v kateri bi lahko ob upoštevanju zaščitnih ukrepov izvedli narok z 20 ali več udeleženci hkrati.

Kar se tiče okužb zaposlenih, je dejala, so jih nekaj med sodniki in sodnim osebjem beležili, a gre za posamične primere, ki izvirajo iz domačega okolja. Okužbe oziroma karantene zato doslej niso bile tako množične, da bi vplivale na njihovo poslovanje.