Obdolženi nekdanji članici uprave medtem že likvidirane banke sta bili za poslovno goljufijo pred dobrima dvema letoma obsojeni vsaka na leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni, a sta uspeli s pritožbo na višjem sodišču. Višji sodniki so med drugim pritrdili pritožbenim navedbam, da je v obrazložitvi sodbe opisani eventualni naklep v nasprotju z vsebino izreka sodbe.
Specializirano državno tožilstvo vztraja pri obtožbi, da sta podjetnika in dolgoletna komitenta banke Srečka Šamperla in Mirana Igerca zavedli s tem, ko je banka leta 2011 tudi s pomočjo njunega denarja skušala odpraviti kapitalsko neustreznost. Ker namreč Probanka v času splošne krize ni našla primernih investitorjev, je k poslom privabila nekatere njihove dolgoletne komitente in jih prepričala v nakup delnic z obljubo o poznejšem ponovnem odkupu ali nadaljnji prodaji. Omenjeni podjetji naj bi bili s tem oškodovani za okoli 1,5 milijona evrov, izhaja iz obtožnice.
Na današnjem začetku sojenja pred novim senatom, ki mu zdaj predseduje sodnica Andreja Lukeš, je zagovornik Pajenkove Franci Šošterič ugovarjal, da obtožnica v tej zadevi nikoli ni bila pravnomočna in da specializirano državno tožilstvo sploh ni pristojno za takšne tožbe.
Tožilec Luka Moljk je ocenil, da je ugovor neutemeljen in da se je tako že dvakrat opredelilo tudi višje sodišče. Glede pristojnosti tožilcev za vlaganje obtožb se je po njegovih besedah v več sodbah opredelilo vrhovno sodišče, ki je ocenilo, da je to predmet notranje tožilske razporeditve dela, ne pa okoliščina, ki bi pomenila, da je obtožnico vložil nepristojni tožilec.
Tej razlagi je po kratkem premisleku sledil tudi sodni senat in zavrnil ugovor obrambe obdolženih. Obtožnica se je štela kot prebrana, enako tudi pisna zagovora obeh obdolženih, ki se danes nista dodatno zagovarjali in tudi ne odgovarjali na vprašanja.
Na predhodnem sojenju sta Pajenkova in Lahova vztrajali, da nista imeli namena nikogar preslepiti in da ne enemu ne drugemu podjetniku nista obljubljali več od tistega, kar je bilo predvideno v pravilih dokapitalizacije. Ob tem sta v en glas zatrjevali, da je bila Probanka v nasprotju s takratnimi trditvami Banke Slovenije likvidna banka in da razlogi za likvidacijo banke še danes niso znani.
Za razliko od tožilstva, ki je predlagalo, da se v novem sojenju samo prebere ali posluša dosedanje navedbe prič v teh zadevi, je obramba obdolženih danes zahtevala, da se znova povabi na sodišče večino dosedanjih prič in se jih ponovno zasliši. Teh je bilo 35, z njihovimi zaslišanji pa bodo začeli predvidoma 3. maja.
Za poslovno goljufijo, s katero je bila pridobljena velika premoženjska korist ali nastala velika premoženjska škoda, je zagrožena kazen do deset let zapora.
Pajenkova in Lahova sta v omenjeni zadevi prvič sedli na zatožno klop leta 2015, ko jima je specializirano državno tožilstvo očitalo zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti, ki naj bi ga storili v okviru zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke. Po več kot letu dni premora je tožilec spremenil obtožnico v kaznivo dejanje poslovne goljufije.
