Nekaj ur za tem, ko je profesor Toplak za britanski Daily Express označil zaprtje dostopa do sodnih spisov pri ESČP za "ekstremno in protipravno”, je ESČP spise odprlo javnosti.
Nekaj dni po tem, ko je je profesor Jurij Toplak razkril pritožbo Kodrič proti Sloveniji, ki jo je pridobil iz Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), je sodišče v Strasbourgu prosilcem prenehalo pošiljati dokumente iz sodnih spisov, ki so po Evropski konvenciji človekovih pravic javni. Prosilci so namesto dokumentov prejeli obvestilo, da je zaradi pandemije dostop do spisov prekinjen. O kritikah Toplaka na račun sodišča v Strasbourgu, češ da je pandemijo bolezni covid-19 izkoristilo za skrivanje dokumentov, je poročal tudi britanski časnik Daily Express.
Manj kot 24 ur po objavi članka v Daily Express, ki je bil pred desetletji celo največji časopis v svetu, še danes pa ima 27 milijonov mesečnih bralcev, je ESČP ponovno omogočilo dostop do spisov. Prosilcem je po elektronski pošti poslalo kopije pritožb in drugih dokumentov s spisov. Sodišče spremembe svojega ravnanja ni pojasnilo.
"Sodišče v Strasbourgu naj bo zgled slovenskemu Ustavnemu sodišču. Pet profesorjev prava smo že pred časom pozvalo Ustavno sodišče, naj bo vsaj toliko transparentno, kot je ESČP, ki ga štejemo za minimum varstva pravic," je komentiral Toplak, profesor na Alma Mater Europaea in Pravni fakulteti v Mariboru ter gostujoči profesor na Pravni fakulteti Univerze Fordham v New Yorku.
"Mediji lahko odločilno pripomorejo k izboljšanju sodišč," je še dodal Toplak in citiral priznanega ameriškega zveznega prizivnega sodnika Rogerja Minerja, ki je slavno zapisal: “Kritika sodišč ni le pravica, ampak dolžnost vsakega pravnika.” Manj kot je kritike, manj sodišča napredujejo. Kritika je del odgovornosti, ki jo ima vsak pravnik do javnosti in kritika ne vsebuje nespoštovanja, je še zapisal Miner.
O podobnem vprašanju je odprt spor med Ustavnim sodiščem in Toplakom
Oktobra lani je Informacijska pooblaščenka Ustavnemu sodišču zaradi kršitve dostopa do javnih informacij odpravila odločbo, s katero je Ustavno sodišče onemogočilo dostop do zahtev za oceno ustavnosti, ki jih Ustavnemu sodišču pošiljajo drugi državni organi. Prvič se je zgodilo, da je drug državni organ odpravil odločbo Ustavnega sodišča zaradi kršitve ustavnih pravic.
Ustavno sodišče je v ponovnem postopku dostop do zahtev državnih organov zavrnilo še drugič in o dostopu do spisov ponovno odloča Informacijska pooblaščenka.
