Vlada želi z novelo zagotoviti hitre in učinkovite postopke za pridobitev mednarodne zaščite, predvidene pa so tudi sankcije za oviranje postopka, za kršenje pravil bivanja, za kršitve javnega reda in miru ter za kazniva dejanja. Obenem uvaja rešitve, ki spodbujajo azilante k učenju slovenskega jezika in k ostalim izobraževalnim programom.
Vlada poudarja, da je prošenj za mednarodno zaščito od leta 2015 vse več. Izjema je bilo zaradi epidemije covida-19 le lansko leto, migranti pa po njenih ugotovitvah v veliki večini prihajajo iz držav, ki so na seznamu varnih izvornih držav.
Razlogi za migracije so po oceni vlade večinoma ekonomske narave, zaradi česar je težko govoriti, da migranti izpolnjujejo pogoje za pridobitev mednarodne zaščite. Kar 80 odstotkov tistih, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, pa zapusti azilni dom še pred razgovorom oz. se odpravi proti Zahodu, ugotavlja.
