Kot so poudarili v ljubljanskem CSD, ki pokriva območje prestolnice, Grosupljega, Vrhnike in Logatca, nasilje v družini še vedno predstavlja prikrito problematiko in zahteva, da ji vso pozornost namenijo tako pristojni in država, kot tudi vsak posameznik, naj gre za soseda, prijatelja, družinskega člana in podobno.
Nasilje med družinskimi člani, še posebej v intimno partnerskih odnosih, je namreč po njihovih navedbah pogosto prikrito, dogaja se za zaprtimi vrati, zato ga je tudi težje prepoznavati in preprečevati. Žrtve pogosto potrebujejo veliko strokovne podpore in pomoči, da zmorejo spregovoriti o nasilju.
Ob tem je tovrstno nasilje v Sloveniji še vedno stigmatizirano in je toleranca kljub izboljšanju razmer v zadnjih letih še vedno prevelika, medtem ko centri za socialno delo zagovarjajo ničelno toleranco do nasilja v družini.
Podatki, ki jih beležijo, kažejo na to, da je še vedno visok delež primerov, v katerih so žrtve nasilja ženskega spola, pri čemer posebej poudarjajo, da so otroci žrtve nasilja tudi, če so ob njem le prisotni ali živijo v okolju, kjer prihaja do nasilja. Pri tem imajo otroci kot žrtve nasilja tudi prednost pri obravnavi.
Na ljubljanskem CSD zato poudarjajo, da je vsako nasilje potrebno prijaviti, žrtve pa imajo na voljo različne vrste in vire pomoči, s katerimi ji lahko pristojne institucije pomagajo pri reševanju njene ogroženosti. Center za socialno delo je osrednja institucija pri obravnavi nasilja v družini, žrtvi pa bodo ponudili tudi možnost spremljevalca, ki jo lahko spremlja na policijo, da lažje izpove svojo zgodbo.
Prav tako poudarjajo, da grožnje potencialnega povzročitelja in strahove žrtve vselej vzamejo zelo resno, in žrtve svarijo, da je najnevarnejši čas za žensko takrat, ko želi ali zapusti nasilnega partnerja, saj ta lahko uporabi vse načine, da jo bo pridobil nazaj.
Žrtvam družinskega nasilja center najprej posreduje informacije in jih seznani z vsemi organizacijami, kamor se lahko obrnejo. Ponavadi je prva institucija, ki vstopa v družino ter se sooči z obravnavo in preiskavo nasilja v družini, policija, ki ima možnost žrtev zaščititi tudi tako, da povzročitelju izreče prepovedi približevanj.
Kot so še pojasnili v sporočilu za javnost, se pogosto dogaja, da žrtve nimajo dovolj moči, da bi poiskale pomoč. V svoji okolici namreč pogosto naletijo na nerazumevanje, prisoten je sram in strah, nekateri lahko žrtve celo obsojajo.
Čeprav v času epidemije na ljubljanskem CSD niso zaznali naraščanja števila primerov nasilja v družini, to ne pomeni, da se je tovrstno nasilje zmanjšalo. V tem obdobju so bili namreč družinski člani večinoma doma, zato je žrtev še težje klicala ali poiskala pomoč, saj je bil povzročitelj ves čas prisoten.
V svetu se vse bolj uveljavlja tudi poseben znak za pomoč v primeru nasilja. Oseba, ki ga doživlja, pokaže znak osebi na drugi strani tako, da najprej pokaže odprto dlan, nato palec premakne na dlan in ga pokrije z ostalimi prsti. Oseba pri tem ne uporabi nobenih besed in lahko to opravi skrivaj, ne da bi povzročitelj, če je v bližini, to opazil, so še dodali.
